Vrtnarija in drevesnica Rajski vrt       
Tržaška cesta 330
1000 Ljubljana

E: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
T. vrtnarija: 051 360 040, 051 360 041       
T. urejanje vrtov: 051 360 041

ODPIRALNI ČAS:
ponedeljek - petek: 8.00 - 20.00
sobota: 8.00 - 17.00
nedelja: zaprto

 

 

NOVOSTI

Novosti v Rajskem vrtu.

 

Tvoj podzavestni um je kakor vrt in zelo pazljiv moraš biti, kaj posadiš vanj. Vsaka misel, vsako čustvo, vsaka sugestija ... je seme, posajeno v prst podzavesti, ki bo dalo takšno žetev, kakršno je seme. 

Orison Swett Marden

    

 

Opravila v okrasnem vrtu meseca marca

Ob primernem vremenu, če zemlja ni zmrznjena, sadimo drevje. Obrezujemo sadno drevje in gradimo špalirje. Gnojimo. Proti koncu marca že lahko zacvetijo marelice in breskve. Če se ponoči temperature še spustijo pod nič stopinj Celzija, drevesa zavijemo v kopreno. Jagodam zrahljamo zemljo in pognojimo s kompostom ali posebnim gnojilom za jagode.
Travo dobro pregrabimo in prezračimo. Okrasnim travam porežemo suho listje 5 - 10 cm nad tlemi. Proti koncu meseca jo temeljito pognojimo. Pregledamo in popravimo poti, škarpe, zidove in ograje. Uredimo grede s trajnicami. Odstranimo vse odmrle dele in odmrle rastline ter ostanke zastirke. Rastline, ki so se preveč razrasle, lahko razdelimo in presadimo z izjemo potonik. Pregledamo gomolje trajnic, ki prezimujejo izven zemlje v kleti. Če so začele odganjati, jih postavimo v korita in zasujemo z zemljo, ob primernih razmerah pa jih prenesemo na grede. V toplo gredo sejemo enoletnice in trajnice. Sadimo čebulnice, kot so montbrecije, gladijole in lilije. V hladnih nočeh zaščitimo na mraz občutljive čebulnice. Obrezujemo in strižemo grmovnice in živo mejo; ko popki nabreknejo, ne obrezujemo več. V vodnem vrtu očistimo ribnik. Popravimo bregove in odstranimo vse odmrle rastline oz. njihove dele. Vrtnicam odstranimo zimsko zaščito in jih obrezujemo. Gnojimo trajnice ter okrasno drevje in grmovje.

 

Opravila na vrtu meseca novembra

Sedaj je čas, da posadite listopadne rastline za živo mejo ter druga drevesa in grme, tudi tiste, ki jih kupite z golimi koreninami (tiste iz vsebnikov lahko namreč sadimo skoraj celo leto). Če se boste odločili za živo mejo, najprej izkopljite sadilne jame, v kolikor nameravate imeti večjo in širšo živo mejo, pa je najbolje, da izkopljete kar jarek. Nato enakomerno razporedite sadike, a pazite, da ne boste poškodovali korenin. Ne pozabite zemlji dodati organsko gnojili v obliki pelet. Če želite, da se bo živa meja spomladi obrasla in zgostila s svežimi vejicami, po sajenju veje porežite do polovice.

Če bi radi spomladi imeli lepe in cvetoče čebulnice ter enoletnice, jih posadite jeseni. Lahko bi rekli, da so prave kraljice zimskih nasadov, ki jih najdemo tako na vrtovih, balkonih okenskih policah kot tudi na grobovih, mačehe. Tudi rese so zadnja leta pridobile na priljubljenosti, če želite da bo vaš jesenski nasad nekaj posebnega, pa ga popestrite z nekaj rastlinami ornamentalnega okrasnega zelja. Zadnji čas za sajenje narcis, hijacint, žafranov in anemon pa je ravno druga polovica oktobra, zato boste morali pohiteti, tulipane pa boste lahko sadili tudi v novembru oziroma dokler zemlja ne pomrzne.

Seveda pa jeseni ne smemo pozabiti niti pospraviti oziroma pograbiti odpadlo listje, čas pa je tudi za zadnjo košnjo trave. Ravno odpadlo listje, pokošena trava in deli rastlin, ki smo jih porezali, pa so odlične sestavine domačega kompostnika. Napolnite ga, da se bo čez zimo začel posedati in razpadati.

 

 

ČAS ZA SAJENJE JAGODIČEVJA

Poletne zelenjadnice smo z vrta večinoma že pospravili. No, kdor ima na voljo dovolj prostora, v teh dneh še pobira kakšen plod paradižnika, paprike, jajčevcev, bučk in seveda zelišč. Sicer pa naše vrtove in terase krasijo zrele buče vseh jesenskih barv in oblik. Na obrobju vrta pa bi lahko posadili tudi kakšno rastlinico jagodičevja, ki nam bo s svojimi barvami listov, cvetov in plodov krasilo vrt.
Tudi na majhnem vrtu imamo zaradi stavb, večjih dreves in drugih postavitev različne pogoje za rast. Dobre lege namenimo zahtevnejšim rastlinam, nekoliko slabše in delno senčne pa bodo ravno pravšnje za jagodičevje. To še posebej velja na podnebno toplejših območjih, kjer bo opoldanska senca varovala rastline pred močno pripeko in sušo, ki jo te rastline slabše prenašajo. Od jagodičnic lahko posadimo ribez (črni, beli in rdeči), kosmuljo, josto, maline, robide, goji jagode, ameriške brusnice, sibirske borovnice, šisandre, ayberri in aronije. Izbira sadik je res dobra, zato kar hitro pohitite v specializirane trgovine.
Jesensko sajenje ugodno vpliva na razvoj korenin. Rastline bolje prenesejo presajanje, se čez zimo močneje ukoreninijo in prvo leto lepše razrastejo. Jagodičevje je priporočljivo saditi v dobro zračna in humusna tla. Če pa rastline sadimo v težja in manj prepustna tla, je priporočljivo tako imenovano sajenje na greben. Sadike sadimo pet centimetrov globlje, kot so bile v lončku, nadzemni del pa jim prikrajšamo na 15 centimetrov višine. Tako nam bodo spomladi odgnali lepi, dolgi poganjki, ki bodo dobro rodili. Če so tla slabo založena s hranili, v sadilno jamo potrosimo tudi dva litra organskega gnojila Bioaktiva. Pri tem pazimo, da ne pride direktno v kontakt s koreninami.
Jagodičevje večina vrtičkarjev goji kot grm in če želimo imeti lepe, debele in sočne plodove, ga sadimo na razdalji poldrugega metra. Zahtevnejši vrtnarji se lotijo tudi gojenja na špalir. To pa zahteva več znanja in angažiranosti. Za videz plodov je še posebej zanimiva vzgoja na deblu. Maline, robide in tayberry pa potrebujejo zaradi značilne rasti oporo, ki je lahko lesena ali žičnata. Lahko jih gojimo tudi na deblu.
Vse jagodičevje, razen borovnic, uspeva v nevtralnih tleh. Borovnice pa uspevajo v kislih tleh, kjer je pH 4,5. Zato uporabimo specialna gnojila z nizkim pH. V sadilno jamo z zemljo zmešamo kislo šoto, ki pa ni gnojilo. In če so tla siromašna, moramo poskrbeti, da bodo tudi pognojena. Borovnica zelo slabo prenaša sušo. Zato v primeru sušnih zim zalivamo tudi pozimi. Pri tem pazimo, da voda ne zastaja. Pred izhlapevanjem vode lahko naredimo tudi zastirko iz iglic iglavcev. Tam, kjer so težave z voluharji, je potrebno korenine zaščititi. Prav tako zaščitimo rastline pred divjadjo. Najboljša je žičnata mreža, ki pa se ne sme zajedati v rastlino.

 

GRMOVNICE

FRANGULA ALNUS Fine Line – Navadna krhlika

  

Navadna krhlika je srednje velika, ozka, pokončna grmovnica. V višino zraste 2m, ter doseže širino 0,6m. Veje so pokončne do rahlo zaprte, goste. Listi ozki, črtalasti, živo temno zeleni, bleščeči, jeseni rumeni do zlatorumeni. Cvetovi so beli do belo zeleni, drobni neopazni. Cveti od maja do junija. Plodovi so redki ali pa jih sploh ni. Ima zanimivo lisasto lubje. Zelo prilagodljiva glede rastišča. Posebno primerna za majhne vrtove. Dobro prenaša nizke temperature do -35°C.

CERATOSTIGMA WILLMOTTIANUM – Kitajska plavica

 

Majhno hitrorastoče listopadno grmičevje. Jeseni se obarva rdeče. Cveti bogato od avgusta do oktobra. Cvetovi so majhni v modri barvi. Raste na rodovitnih, lahkih, vlažnih tleh. V višino zraste 0,8m in se razrašča pokrovno.

TONNA SINENSIS – Kitajska cedra

 

Toona sinensis, splošno znano kot kitajski mahagonij ali kitajska cedra, je listopadno drevo, ki se nahaja v gozdnatih habitatih. Izvira iz vzhodne Azije in se izrecno nahaja na severni in zahodni Kitajski. Zahteva sonce, da raste in najbolje deluje v vlažni, a dobro odcejeni zemlji. Je hitro rastoča in trdna vrsta, ki se upira napadu škodljivcev in bolezni. Oblika drevesa je ovalna. V višino zraste 10,40m.
Lubje kitajskega mahagonija je sivo do temno rjave in razpokano, kar pomeni, da ima v njem razpoke. Notranje lubje je roza barva. Poleg tega ima lubje medicinske namene. Lubje se lahko uporablja tudi za zdravljenje vročine in ima astringentne lastnosti, ki mu pomagajo preprečiti krvavitev. Uporablja se tudi za izdelavo pohištva in okenskih okvirjev. Nazadnje, zaradi svojega občutljivega vonja se les pogosto uporablja kot tempelj v templjih.
Kot listopadne rastline ta drevesa pozimi izgubijo listje. Imajo lentikele, ki tečejo na svojih vejah, kar omogoča izmenjavo plinov med lubjem in atmosfero. Ob vejah se pojavijo poškodb pasu, ki se oblikujejo, ko se začetna polica začne razširjati spomladi. Značilno je, da drevesa cvetijo v juliju.
Spomladi je listje rdečkasto rožnato, kasneje postane temno zeleno in jeseni postane rumeno. Listi so pikantni in na splošno imajo 10-20 listov. Te so približno 6-14 cm dolge. Sama listina je na splošno dolga 30-60 cm.
Zrel plod vsebuje krilata semena, ki so veliki od 2 do 3,5 centimetra. Ta prilagoditev semen omogoča, da jih širijo vetrovi, da se poveča obseg drevesa. Toona drevesa lahko tudi "sesalec", ki je oblika nespečnega razmnoževanja, znanega kot vegetativno razmnoževanje. Rastlina raste ne iz semena, ampak iz dela korenine ali drevesne osnove in raste blizu prvotne rastline.
Sadje in listje Toone sinensis so užitni in se pogosto uporabljajo v čaji. Listi imajo čokoldtni okus in so bogati z vitaminom A. Poganjki in listi so pogosto kuhani v mešanici, solate, lahko so ocvrti ali kisli in se prav tako uporabljajo kot začimbe. Plod drevesa je zvezdasta kapsula s krilatimi semeni.
Toona sinensis izvira iz vzhodne Azije in je vidna na severni in zahodni Kitajski. Obstaja tudi veliko teh dreves v Indoneziji, Tajvanu, Nepalu, Mjanmaru, Indiji, Maleziji in Severni Koreji. Dobro deluje tudi v gozdnih in subtropskih okoljih.
Za kitajsko kulturo je Toona sinensis prepoznana po svojih medicinskih namenih. Znan kot 香椿 (xiāngchūn) v kitajščini, je drevo pogosto omenjeno, da simbolično predstavlja očeta v kitajski poeziji in literaturi. Primeri vključujejo reference v zgodnji kitajski literaturi, kot na primer v Zhuangzi, Daoističnem besedilu, zbranem med obdobjem spopadov, in pozneje v klasikah, kot je "Potovanje na zahod", slavni epizodni roman, napisan v dinastiji Ming.
Kot je bilo že omenjeno, so se pojavili listi drevesa Toona sinensis, ki se uporabljajo v čajih in v zdravilih. Uporablja se tudi za pohištvo.
Listi drevesa so pogosto jedli, vendar imajo poseben medicinski pomen. V tradicionalni kitajski medicini so jih uporabljali za zdravljenje različnih bolezni. Zanimivo je, da ima prehranjevanje listov z drevesa pozitiven učinek na kakovost semena za moške, povečanje motnosti sperme in ravni ATP. Čeprav je kitajska medicina že več let cenila to zdravljenje zaradi svojih koristi, so šele pred kratkim objavili znanstvene študije, da bi vzpostavili mehanizme za to.
Malo je znano o fenologiji Toone sinensis. Na splošno drevesa cvetijo v juliju. Druga stvar, ki je zagotovo znana, je, da vrsta potrebuje dovolj prostora za rast, da ima pravilno in redno rast listov. Ti pogoji so potrebni tudi za vertikalno rast drevesa in razvoj ustreznega premera. Toona sinensis ima letno nastajanje drevesnih obročev, kar se lahko zgodi samo takrat, ko se kambij v določeni točki med letom postane mirujoč. Dormanca je opazna, ker povzroči izgubo listov v suhi sezoni. Ko drevo postane večje, bo v daljšem časovnem obdobju postalo mirno. Z raziskavo strukture drevesnih obročev lahko znanstveniki sklepajo o okoljskih pogojih, v katerih so drevesa odraščala. Toona sinensis ima relativno veliko razdaljo, a ker je tako trdna in lahko vzdrži številne podnebne razmere, drevesni obroč strukture drevesa so na splošno ohranjene ne glede na to, kje raste.

BUKVE

Fagus sylvatica Franken

 

Fagus sylvatica "Franken" je lepa, a počasi rastoča rastlina! Raste v delni senci, močno poletno sonce povzroči ožige listov. Tla morajo biti dobro odcedna in rodovitna. Je prezimno trdna, vendar jo je priporočljivo zaščititi pred močnim vetrom. Raste zelo počasi. V 10 letih dober 1m. Oblika rasti je gosto razvejan grm, ki zraste v višino do 3m in doseže širino 2m.

Fagus sylvatica Albomarginata

 

Zelo redka sorta pisanolistne bukve. Njena barva listov je zeleno rumena, vendar vsi listi niso enako obarvani. Rast je počasna. Lubje je mehko, gladko, sivo in se lahko poškoduje, če je izpostavljeno močnemu soncu. Listi so manjši 4 – 8 cm dolgi z ukrivljenim robom. Ima rumeno rjavo jesensko barvo. Plodovi se pojavijo jeseni. Ima plitve korenine. Raste na dobro odcednih in bogatih tleh. V višino zraste 30m. Krošnja je okrogla in gosta.

Fagus sylvatica Argentomarmorata

 

Veliko drevo, v višino zraste 15 – 20m z jajčasto krošnjo. V širino zraste 10 – 15m. Listi so precej togi, usnjeni, rahlo sijoči, eliptični ali jajčasti. Vsi listi so po celotni površini marmorirasti. Raste v plodnih dobro rodovitnih tleh v nekoliko kislih do alkalnih. Všeč ji je vlažen zrak, odporna na onesnažen mestni zrak.

Fagus sylvatica Zlatia

Fagus sylvatica "Zlatia" znano tudi kot navadna bukev "Zlatia" je Srednje veliko listopadno drevo (10-15 m) z okroglo ali široko ovalno krošnjo, široko do 10 m. Lubje sivo, gladko. Listi enostavni, široko ovalni (5-12 cm), mladi dlakavi, pozneje goli, mladi svetlo rumeni do zlato rumeni, pozneje zeleno-rumeni, jeseni zeleno-rumeni.

Fagus sylvatica Aurea Pendula

 

Veliko, graciozno okrasno drevo z nerazvitimi osrednjimi voditelji, iz katerih stranske veje visijo naravnost navzdol. Stranske veje sčasoma dosežejo tla. Rast je enako kot pri povešavih sortah, vendar bolj vitka. Ovalni listi so na začetku nekoliko večji od tipičnih za to sorto. So lepe zlato rumene barve, poleti pa postanejo bolj rumeno zelene. List je nekoliko občutljiv na sončne opekline. Jeseni postanejo rjavkasto rumeni. Ustrezajo ji dobro odcedna humozna tla. V višino doseže 20m. 

Fagus sylvatica Rohan Gold

 

Ima kompaktno rast in okroglo krošnjo. V višino zraste 16m. mladi listi so svetlo rumeni, kasneje svetlo zeleni. To preprečuje da drevo ne požge. List je podolgovat, zmerno globoko razrezan z zaobljenimi konicami in velikosti 4 – 7cm. Uspeva v ilovnatih, peščenih in apnenčastih tleh.

Fagus sylvatica Millenium 2000

 

 

 

GRMOVNICE

CALYCANTHUS APHRODITE – jagodni grm

Calycanthus aphrodite ima veliko imen, vsi pa pravijo o čudovitem parfumu cvetja: slaščičarski, jagodični grm ali celo ananas grm. Resnično dišijo kot nekaj vrst sadja: jagode, jabolka in celo melona. Je čudovit, obsežen hibrid med c. chinensis in c. occidentalis. Cvetovi se pogosto primerjajo z magnolijami – tako v obliki kot velikosti. Cvetovi so v rdeči barvi in se pojavijo s prvimi vročimi dnevi v maju in nadaljujejo cvetenje do konca junija. Poleti se posamično pojavljajo v majhni količini. Lepi listopadni listi so ovalni, svetlo zeleni in sijajni, jeseni pa rumeni. V višino doseže 3-4m in doseže širino 2-3m. Prihaja iz severnoameriških vlažnih gozdov, zato bo v vašem vrtu potrebno tudi vlažno mesto. Prenaša kisla in alkalna tla. Dobro uspeva v senci ali polnem soncu.

CALYCANTHUS FLORIDUS – cvetoči dišečnik

Listopadni grm z gosto zaobljeno krošnjo, ki zraste od 2 – 3m v višino in pravtako je širok. Ima nenavadne cvetove, ki spominjajo na magnolije, dišijo po jagodah, banani in ananasu. Cveti od maja do julija. Listi so temno zeleni in bleščeči. Je zelo prilagodljiv glede tipa tal in lege rastišča, uspeva na soncu ali v senci in prenese bazična do kisla tla. Ustrezajo mu vlažna rastišča.

CALYCANTHUS PRAECOX

Calycanthus praecox je okrasni cvetoč grm, nezahteven in zelo odporen na mraz. Raste zelo hitro zato je oblika krošnje neurejena in razkošna, z dolgimi listi, zelenimi in na površini nekoliko grobimi. Jeseni dobi zlato rumeno barvo. Cveti jeseni ko listje odpade v obdobju božiča. Cvetovi so rumeni in v sredini rdeči, zelo dišeči, v obliki skodelice in imajo voščen videz. Cvetovi se uporabljajo za parfume in rezano cvetje. Plodovi so eliptični, precej dolgi, v piramidastih, rjavkasto zelenih kapsulah. V višino zraste 3-4m.

SINOCALYCANTHUS CHINENSIS

Kitajski dišečnik je samo ena vrsta svoje vrste in tesno povezan s floridskim dišečnikom, le da ta izvira iz kitajske in ne iz Amerike. V evropskih drevesnicah je zelo redek. Ima zelo privlačne cvetove in privlačne liste. Cvetovi so v obliki skodelic, zelo veliki do 7cm in čez, običajno imajo 10 belih ali roznih cvetnih listov, v sredini rumeni cvetni listi. Listopadni grm z velikimi listi sveže zelenimi in sijajnimi do 15cm dolgi. Ima zanimive plodove, ki zgledajo kot navzdol obrnjeni storži in ostanejo na rastlini do spomladi. V višino zraste 3 – 4m in prav tako v širino. Dobro uspeva v vlažnih in rodovitnih tleh na soncu in v senci. Je prezimno trden.

 

IGLAVCI

PICEA ABIES F. VIRGATA – kačja smreka 

Kačja smreka je velik piramidalni zimzelen iglavec, ki izvira v gorah severne in srednje evrope. V višino zraste 7 – 10m in doseže širino 4 – 6m. Mlade veje so rahlo viseče in s starostjo postanejo viseče. Iglice so spiralno nameščene na veje. Storži rastejo navzdol in so veliki 10 – 15cm. Je prezimno trdna. Dobro prenaša vročino in onesnažen zrak.

 

PICEA PUNGENS EDITH – bodeča smreka

Picea pungens Edith ali bodeča smreka Edith je pritlikavo, počasi rastoče, pokončno zimzeleno drevo, iglavec. V višino zraste 2 – 3m in doseže širino 1,5 – 2,5m. Krošnja je široko stožčasta do jajčasta, enakomerna, zelo gosta. Veje večinoma vodoravne. Iglice dolge 2-3 cm v prerezu 4-oglate, trde, ukrivljene, koničaste, svetlo modre do modro-sivo-zelene. Dobro prenaša mestno okolje in sušo, zelo odporna na mraz.

PICEA PUNGENS ISELI FASTIGIATA - stebrasta smreka

 

Picea pungens iseli fastigiata - stebrasta smreka

Picea pungens iseli fastigiata ali stebrasta smreka je srednje veliko, pokončno zimzeleno drevo, iglavec. V višino zraste 10 – 15m in doseže širino 2 – 3,5m. Krošnja stebrasta do ozko stožčasta, enakomerna, gosta. Veje večinoma navpične do rahlo razprte, kratke, močno razrasle. Iglice dolge 2 – 3cm v prerezu 4-oglate, trde, ukrivljene, koničaste, svetlo sivo-modre do modro-zelene. Plodovi storži veliki 6 – 10cm,  podolgovati, svetlo rjavi. Dobro prenaša mestno okolje in sušo, zelo odporna na mraz.

 

PINUS STROBUS PENDULA – povešavi vzhodni beli bor

Pinus strobus, ki se običajno imenuje vzhodni beli bor, je hitro rastoče, iglato, zimzeleno drevo. Posebna povešava sorta ima povešave veje, ki se dotikajo tal. Zraste v višino 3 - 7m, doseže širino 5 – 10m. Raste na polnem soncu ali v senci. Za ptice je zelo privlačen. Oblika je spremenljiva glede na obrezovanje in vzgojo. Iglice so dolge zelene do modrozelene. 

 

SEQUIODENDRON GIGANTEUM PENDULUM – povešava sekvoja 

Povešava sekvoja ima obliko stebra s povešavimi vejami, ki so močno pritrjene in rastejo navpično navzdol ob deblu. Iglice so sivo zelene. V višino zraste 10m in je široka le 1,5m. Če je vodilna veja krivulja in zavija ima lahko spektakularno kiparsko obliko. Je neverjetno drevo.

 

TAXODIUM DISTICHUM NOVUM PENDULUM – povešavi taksodij

Taxodium distichum "Pendulum Novum" znano tudi kot močvirski taksodij "Pendulum Novum" je veliko, pokončno, počasi rastoče listopadno drevo, iglavec. V višino zraste 3 – 5m odvisno tudi od višine cepljenja in od opore, doseže pa širino 2 – 3m.  Krošnja široko stožčasta do ozko kupolasta, neenakomerna, slikovita. Veje široko razprte, povešene. Lubje tanko, rdeče-rjavo, starejše plitvo razbrazdano. Iglice izmenično razporejene po poganjku, mehke, ploščate dolge 1 – 2cm,  živo svetlo zelene, jeseni rumeno-oranžne do oranžno-rdeče. Cvetovi v jajčastih socvetjih, neopazni. Cveti od  marca - april. Plodovi storži, široko jajčasti do ovalni velikosti 2 – 3cm, zeleno-rjavi do temno rjavi. Najbolje uspeva v globokih, stalno vlažnih do mokrih tleh, na sončnih, svetlih rastiščih. Prenaša mestno okolje in občasno sušo, zelo dobro prenaša tudi daljša obdobja poplavljenosti in visoko podtalnico.

 

 

TULIPANOVEC

LIRIODENDRON TULIPIFERA CRISPUM 
Ima čudovito rast z nenavadnimi listi v obliki tulipana in zviti. Listi so svetlo zelene barve, kvadrirani in zviti na konicah. Cvet je bledo rumeno – zelen. Je odlično drevo za senco. V višino zraste 25m in doseže širino 10m. Uspeva na peščenih, suhih in vlažnih tleh. Rad ima sončna ali polsenčna rastišča. 

LIRIODENDRON TULIPIFERA CHAPE HILL
Ta sorta drevesa je odlična izbira za večje vrtove in gozdne površine, ter cveti pred desetimi leti starosti drevesa. Uspeva na polnem soncu in vlažnem rastišču. Je prezimno trden za naše podnebje. Cveti od junija do julija. Cvetovi so močno oranžni z zelenimi oznakami. Je zelo hitro rastoče drevo. V višino zraste 25m in doseže širino 15m.

LIRIODENDRON TULIPIFERA JACKSON
Drevo tulipanovec z rumeno zlatimi listi. 

 

LIRIODENDRON TULIPIFERA FASTIGIATA
Veliko, pokončno listopadno drevo (V 15-20 m, Š 5-7 m), krošnja ozko stožčasta do ozko piramidalna, lahko tudi neenakomerna. Listi 4-krpi (10-20 cm), široki, dolgo pecljati, gladki, živo zeleni, jeseni živo rumeni do oranžno rumeni. Cvetovi veliki (10 cm), pokončni, čašasti, svetlo rumeni, rumeno-zeleni, oranžno lisasti, okrasni. Cvetenje: maj-junij. Plodovi suhi, podolgovati (4-6 cm), svetlo rjavi, v pokončnih storžastih soplodjih.

JELŠA

ALNUS GLUTINOSA IMPERIALIS 
Elegantna črna jelša s spektakularnimi zelo izrezanimi listi. Raste na vlažnih mestih in celo v stoječi vodi, čeprav prenaša tudi suha peščena gorska območja in je hitro rastoča. Je srednje veliko drevo, ki doseže višino 5m in širino 2m. Ima dolge vodoravne veje in puhast videz zaradi drobno narezljanih listov. Dobro prenaša rez.

 

ALNUS GLUTINOSA INCISA
Listopadno drevo z ovalno piramidalno obliko krošnje. V višino zraste 8m in doseže širino 6m. Raste na mokrih in tudi suhih tleh. Dobro uspeva v peščenih, ilovnatih in glinenih tleh.

 

ALNUS GLUTINOSA RAZZMATAZ
Redka sorta evropske črne jelše, Razzmataz ima spomladanske liste z nepravilnimi, svetlo – zelenimi robovi. V višino zraste 13m. 

 

ALNUS GLUTINOSA FASTIGIATA
Listopadno drevo, ki zraste do višine 15m in v širino 3m. Mlado drevo je precej široko, starejše pa z navzgor usmerjenimi vejami pod ostrim kotom. Lubje je skoraj črno, drobno ohlapno. Listi so veliki 5cm, na osnovnem peclju s topim ali rezanim vrhom, valovito, grobo in dvakrat zrezano, sijoče, temno zeleno na vrhu, svetlo zeleno na dnu. Jeseni ostanejo zeleni dokler ne odpadejo. Ločeni moški in ženski cvetovi na istem drevesu. Plod je črn stožec, ki ostane na drevesu več let. Odporen proti zmrzali. Zahteva povprečno plodna tla, in vlago. V suhih tleh raste slabo in počasi. Raste na sončnih legah. 

ALNUS GLUTINOSA PENDULA

 

 

HRAST

QUERCUS RUBRA – Rdeči hrast
Rdeči hrast je srednje veliko listopadno drevo. Krošnja je zaobljena in široko razširjena z nepravilnimi kronami. Raste srednje hitro do višine 20m. Ima temno zelene bleščeče liste. Na spodnji strani je list belo siv. List je zobat in ima ostre konice. Jeseni se obarva rjavo rdeče. Ima moške in ženske cvetove. Plod je želod, ki zori v zgodnji jeseni. Bogat pridelek želoda je ko drevo doseže 40 let.

QUERCUS PALUSTRIS – Piramidalni hrast
Piramidalni hrast je srednje veliko listopadno drevo, ki ima obliko piramide. V višino doseže 15m s široko piramidalno krono. Zgornje veje so pokončne, srednje veje so nekoliko vodoravne in spodnje veje se spuščajo. V širino zraste 3m. Ima gladko sivo-rjavo lubje. Listi so bleščeči temno zeleni. Jeseni se obarva rdeče. Piramidalni hrast se največ uporablja za drevorede ali parkovno drevo.

QUERCUS ROBUR CONCORDIA – Angleški hrast
Angleški ali beli hrast je srednje veliko listopadno drevo, ki doseže višino 20m in je hlebčaste oblike. Ima rdečkasto, temno sivo do črno lubje. Cvetovi so ločeno moški in ženski, ki se pojavijo spomladi. Plod je ovalni želod. Listi so temno zeleni in bleščeči in zobati.

QUERCUS ROBUR TIMUKI – Hrast Timuki
Hrast timuki je majhno, pokončno, listopadno okrasno drevo. V višino zraste 8m in doseže širino 6m. Lubje je temno sivo do črno rjavo. Krošnja je široko ovalna do kroglasta. Listi so ovalni, nazobčani. Spomladi je je vijolično rdeč, poleti zelen in jeseni rjavo rumen. Listi ostanejo na vejah do pomladi. Cvetovi v ločenih moških in ženskih socvetjih. Cveti maja. Plodovi so podolgovati želodi. Uspeva na globokih vlažnih tleh. Dobro prenaša občasno sušo, mraz in vročino, občasno poplavljenost in mestno okolje.

QUERCUS ROBUR POSNANIA – Hrast Posnania
Hrast sorte Posnania je srednje veliko listopadno drevo. V višino zraste 10 m. Oblika krošnje je kroglasta in precej gosta. Listi so močno in nepravilno narezani, krhki, temno zeleni. Jeseni se obarva rumeno. Plodovi so 3 cm dolgi želodi, rodi slabo in redko. Je prezimno trden, vendar občutljiv na pozno zmrzal. Ni zahteven za tla, zelo dobro raste v ilovnatih ali peščeno glinenih tleh. Odporen na onesnažen zrak, zelo dobro raste v mestih.

QUERCUS ROBUR ATROPURPUREA – Rdečelistni hrast
Rdeči hrast je počasi rastoče listopadno drevo. V višino zraste 10m. Mladi listi so vijolično rdeči, kasneje rjavkasto vijolični. Oblika krošnje je široko ovalna. Listi so čez celo leto rdečkasto rjavi, ovalni, nazobčani. Cveti maja, plod je želod.

QUERCUS MONUMENT – Stebrasti hrast
Stebrasti hrast sorte Monument je eden najlepših od stebrastih stebrastih dreves. Za razliko od drugih stebrastih hrastov je ta sorta odporna proti plesni. V višino zraste 8m. Listi so sijoči s svetlejšo spodnjo površino. Zelo močna sorta.

QUERCUS PETRAEA WLODZIMIERS SENETA – Pisanolistni hrast
Pisanolistna sorta hrasta prva in edina. Listi so belo zeleno roza obarvani. Ima zelo hitro in močno rast. V višino zraste 10m in doseže širino 5m. Listi so nazobčani dolgi 25 cm. Trpežen na različne okoljske razmere in podnebje. Ni zahteven glede tal, raste tudi na suhih tleh.

QUERCUS PUBESCENS – Puhasti hrast
Puhasti hrast je srednje veliko listopadno drevo. V višino zraste 25m. Krošnja je široko zaokrožena z nepravilno krono in ima mehke puhaste veje. Listi so temno zeleni na vrhu in spodaj bledo sivo zeleni.

QUERCUS PHELLOS – Vrbasti hrast
Vrbasti hrast je srednje veliko listopadno drevo. Listi so podobni vrbi, gladki, zoženi, ozki, zeleni. V jeseni se prebarva zlato rumeno. Raste zelo hitro. Raste v mokrih in močvirnih tleh. V višino zraste 20m z ovalno zaokroženo krono. Plod je želod v obliki zaobljene skodelice. Cveti rumeno zeleno v ločenih moških in ženskih cvetovih, ki se pojavijo v aprilu. Lubje je temno, nepravilno obrazdano.

 

NOVO v Rajskem vrtu

CELTIS AUSTRALIS – Navadni koprivovec
Navadni koprivovec je listopadno drevo, izvirajoče iz južne Evrope, severne Afrike in male Azije, čeprav gojeno kot okrasno drevo raste tudi zunaj Sredozemlja v krajih s prehodno celinskim podnebjem.Za vrsto je značilno gladko sivo lubje ter koščičasti užitni moknati plodovi. Listi so podobni koprivovim, plod ima veliko koščico in je sladkega okusa. Navadni koprivovec je simbolno drevo Istre: zaradi njegove suholjubnosti, estetskih lastnosti in sence, ki jo daje, je priljubljen v istrskih drevoredih.

FRAXINUS ORNUS MECZEK – Mali jesen
Mali jesen je manjše listopadno drevo. V višino zraste 5 – 6 m. Krošnja je gosta in ima obliko pravilne krogle premera 3 – 4 m. Lubje je sivo in gladko. Listi so manjši, pernati, temno zeleni, jeseni se obarvajo zlato rumeno do vijolično rdeče. Ima zelo opazne cvetove, ki so v velikih, visečih latastih socvetjih, drobni, številni, smetanasto beli, zelo opazni. Cveti maja in junija. Plodovi so redki ali pa jih celo ni. Glede tal ni zahteven, dobro uspeva tudi na suhih, peščenih tleh. 

ACER GRISEUM - Papirnolubjasti javor ali sivi javor
Sivi javor je vrsta javorja, ki izhaja iz osrednje Kitajske in je priljubljeno drevo. Je manjše rasti in v kratkem času nastanejo na deblu in glavnih vejah papirno tanki svitki oranžno rjave barve. Svitki odluščene skorje so prosojni. Ime sivi javor je dobil zato, ker so poleti listi na spodnji strani sivo polsteni.

ACER RUFINERVE – Rdečežilni javor
Rdečežilni javor je majhno, pokončno, zmerno rastoče, pogosto večdebelno, listopadno drevo. V višino in širino zraste 6 – 8 m. Krošnja je široka ovalna do kroglasta. Lubje mladih poganjkov je olivno zeleno, starejše pa postane sivo z izrazitimi belimi vzdolžnimi progami in je zelo okrasno. Listi so dlanasti, plitvo tri krpi, krpe neizrazite s koničastimi vršički. Robovi listov so plitvo nazobčani, list je temno zelen, jeseni rumeni, oranžni do živo rdeči. Cvetovi so rumeno zeleni. Cveti maja. Plodovi so krilati oreški, v parih rdeče barve. Zreli so v septembru – oktobru.

SALIX FANTAZIJA - Vrba LIRIODENDRON TULIPIFERA CHAPE HILL – Nova posebna sorta tulipanovca sorte CHAPE HILL
Je posebna redka sorta tulipanovca. Listi so veliki lopatasti zeleni z bakreno zelenimi cvetovi. Ta sorta tulipanovca je dobra izbira drevesa za večje vrtove in gozdne površine in zacveti pred desetim letom. Drevo raste na polnem soncu in v vlažni senci. Rad ima vlažna in rodovitna tla. Tulipanovec na splošno ne raste dobro v suhih tleh. Ima močno rast in je veliko razvejano drevo. V višino zraste 25 m in doseže 15 m v širino. Boljše raste na legah zaščitenih pred močnimi vetrovi.

ZELKOVA SERRATA GREEN VASE – Japonska zelkova
Hitro rastoče, srednje veliko listnato drevo. Oblika drevesa je v obliki črke V s kratkim deblom in pokončno razvejanostjo. Zraste do 25 m v višino in širino. Je domorodna na Japonskem, Tajvanu in vzhodni Kitajski. Opazna je po obliki krošnje in po privlačnem lubju. Krošnja ima obliko krone in jeseni se listi obarvajo oranžno rdeče. MACLURA - Maklura
Maklura je listopadno drevo, ki doseže višino do 10 m in ima značilno kroglasto krošnjo, ki jo sestavljajo veje z močnimi trni. Listi drevesa so podolgovati, gladki in imajo valovit rob, na veje pa so nameščeni izmenično. Les drevesa je trd, lubje pa je rumenkasto. Iz lesa pridobivajo barvilo morin. Na ranjenih mestih se iz lesa izceja gost mleček. Cvetovi drevesa so enospolni, moški so pecljati in združeni v grozdastem visečem socvetju, ženski pa so zbrani v okroglem socvetju na kratkem peclju. Oplojena socvetja razvijejo soplodja, sestavljena iz številnih drobnih koščičastih sadežev, ki so zbrani v okrogel plod, prekrit z bradavičasto skorjo, ki je sprva zelene barve, nato pa postane rumena in na koncu oranžna ter je na pogled podobna pomaranči. Sadež ni užiten. 

PHELODENDRON AMURENSE – Amurski plutnik
Amurski plutnik je listnato drevo z zaobljeno, široko razširljivo krono. Opazen je zaradi svoje privlačne oblike, lubja in listja. V višino zraste 15-20 m. Ima kratko deblo in nizko horizontalno krošnjo. Listi so sestavljeni, neparni, rumeno zeleni. V jeseni se obarva rumeno. Drevesa so ločena moška in ženska. Cveti v maju in juniju z nežnimi, rumenkastimi zelenimi cvetovi. Plod je mesnat podoben grahu, dozori jeseni in je na drevesu celo zimo.

TILIA PLATYPHYLLOS LACINIATA – Lipa z narezanimi listi
Posebna sorta lipe s fascinantnimi, globoko rezanimi listi, ki skoraj izgledajo, kot da so bili razrezani. Drevo ima gosto, koničasto krošnjo in je primerno za večje vrtove in gozdne površine. Raste tako na soncu kot v senci. Zahteva dobro odcedna in rodovitna tla. Cveti od junija-julija. Cvetovi so bele barve. Raste srednje hitro do višine 15 m in širine 8 m.

TILIA CORDATA GIRARDS PENDULA NANA – Povešavi pritlikavi lipovec
Pritlikavi povešavi lipovec, ki zraste v višino 2 m in ima 10 cm letnega prirasta. Krošnja je majhna, zgoščena krona kroglaste oblike. Konice poganjkov se povešajo. Ima majhne liste z dišečimi cvetovi. Poleti je dekorativen zaradi pritlikave rasti in gostih vejic in listov. Zaradi kratkih poganjkov in skrajšanih internod, ki tvorijo nepravilno strukturo rumeno-rjavih, svetlih vej, je tudi pozimi videti zelo privlačna in videti kot bonsaj. Drevo je primerno za majhne vrtove in sajenje vzdolž pločnikov, pa tudi za gojenje v posodah. Dobro prenaša rezanje.

 

 

NOVO v Rajskem vrtu
POSEBNE SORTE MAGNOLIJ

'Black Tulip' ima temno rdeče, do 15 cm velike cvetove, ki po obliki spominjajo na črne tulipane.

'Daphne' je ena najlepših magnolij z rumenimi cvetovi. Britansko kraljevsko združenje za hortikulturo jo je leta 2012 odlikovalo kot posebno primerno za vrt.

'George Henry Kern' spada med zvezdaste magnolije. Rožnati cvetovi so večji, pojavijo se pozneje in za daljše obdobje.

'Wildcat' že zgodaj pokaže svoje bele, vrstnate, pomponske cvetove in je zadovoljna z zaščitenim mestom na vrtu.

'Daybreak' ima dišeče, do 20 cm velike cvetove, katerih barva se spreminja iz rumeno oranžne v žarečo rožnato.

'Sunsation' je ozko rastoča, približno 3 m visoka sorta iz ZDA in popolna za majhne vrtove. Že na mladih rastlinah se kažejo pozni temno rumeni cvetovi z lepim rožnato rdečim vzorcem.

 

 

NOVO: Grmi in drevesa

JAPONSKA ROZA MAČICA
Grm, ki zraste v višino 1,8m in doseže širino 1,8m, spomladi z roza mačicami, modro sivi svilnati listi, nezahteven grm glede zemlje in lege.

WEIGELA RDEČI PRINC
Gost, pokončen, listopadni grm, v višino zraste 1,8m in širino 2,7m, cvetovi so rdeči in cveti od sredine do pozne pomladi,
pocvita tudi poleti in jeseni.

ORANŽNI RAZKOŠNI GABER
Bolj pokončna in kompaktna rast, listopadno drevo z razkošno oranžno jesensko barvo, V 6m x Š 6m, koničasto piramidalna rast.

NEVERJETNA GLAMUROZNA POTENTILA
Dvobarvno cvetje v sredini barva breskve in obrobljeni z roza barvo, kompaktna in zbita rast,
V 80 cm Š 75 cm, cveti od konca maja do jeseni.

MRTVI PRST ALI KUMARIČEVKA
Listopadni grm oz. drevo V 5 m, cvetovi zeleno rumene barve, modro vijolični 10 cm dolgi podolgovati plodovi,
plodovi imajo prozorno želeju podobno meso s črnimi semeni, sladkega okusa podobnega kot lubenica, obiramo septembra in oktobra.

 

OKRASNI GRM NELLIA
Listopadni grm, V 1,5 m Š 1,5 m, cveti od maja do junija, cvetovi so rožnati.

PISANOLISTNA FORZICIJA
Gost grm V 1,5 m, pokončna rast, listi so suličasti, temno zeleni, rumeno in belo pegasti, pogosto na robu rumeni, cveti v marcu in aprilu pred olistanjem, nezahtevna.

 

NOVO: Photinia serratifolia Crunchy

Photinia Crunchy je privlačna Photinia, ki se razlikuje zaradi nazobčanih čokoladno rjavih novih listov. Čudovita rastlina za živo mejo, za množično sajenje, v skupini ali kot osamljena na terasi ali na balkonu. Tudi zelo primeren za mešane nasade. Nezahtevna za hranila in kakršno koli vzdrževanje ter je tolerantna na bolezni, tako da ni plesni. Photinia Crunchy doseže višino 200 cm in širino 120 cm ter je odporna do -15 ° C. Ta grmiček postavite v dobro odcedna, rodovitna tla na sonce ali delno senco. Ta kockasta, pokončna rastoča Photinia se lahko obrezuje spomladi ali poleti.

 

 

OKRASNO DREVJE

Drevo je lahko najbolj vabljiva središčna točka v vrtu. Skrbna vzgoja in obrezovanje, s katerima dosežemo privlačno obliko in pravilno strukturo vej, se obilno obrestujeta mnogo let.

V večini vrtov so drevesa najpomembnejši element vrtne zasnove. Zaradi njihove višine in trajnosti je treba pred sajenjem o izbiri vrste in oblike skrbno premisliti.

Izbira drevesa je bogata in ustreza večini rastnih razmer. Veliko je tudi majhnih dreves, ki se lahko prilagodijo zdajšnjim sorazmerno majhnim vrtovom. Tehnike cepljenja, obrezovanja in vzgoje imajo pri oblikovanju dreves za okrasne namene veliko vlogo.

Na značilni rastni vzorec drevesa v prosti naravi – njegovo naravno obliko ali način rasti – vplivajo številni dejavniki, med njimi bolezni, poškodbe, suša ali sosedstvo drugih rastlin. To lahko povzroči, da imajo drevesa nenavaden videz, zaradi česar so v naravi pogosto vabljiva, za vrt ali ulico pa niso primerna. Ni dovolj, da je drevo očem dopadljivo, imeti mora tudi čvrsto in lepo oblikovano vejno strukturo, ki mu zagotavlja dolgo in zdravo življenje.
Oblikovalna vzgoja dreves v mladosti je bistvena, bodisi da želimo poudariti odlike naravnega načina rasti bodisi da oblikujemo eno od številnih vzgojnih oblik. Večina odraslega drevja potrebuje zelo malo obrezovanja in vzgoje, končna oblika zrelih dreves pa je pogosto določena z načinom vzgoje v mladosti. Ni nujno vse izgubljeno, če smo drevo zanemarili, s strokovnim obrezovanjem lahko mnoga drevesa uspešno pomladimo. Zato so včasih potrebne strojne naprave, odžagati pa moramo tudi debelne veje. Ti postopki, s podiranjem dreves vred, so potencialno nevarni in naj jih opravljajo le strokovno usposobljeni ljudje.

Visokodebelno drevo z zaobljeno krošnjo

 

Stožčasto drevo

 

Srednjedebelno drevo

 

Visokodebelno drevo z osrednjo voditeljico

 

Piramidalno drevo

 

Visokodebelno drevo s povešavo krošnjo

 

   
Večdebelno drevo    

 

IGLAVCI

Skoraj vsi iglavci so vednozelena drevesa s storži in z iglastimi ali luskastimi listi. Le redki npr. macesen in metasekvoje, so listopadni, listopadni ginko pa je s širokimi žilnatimi listi precej neznačilen. Izbira iglavcev je glede višine, načina rasti, oblike in barve zelo pestra, pomembno pa je, da izberemo vrsto ali sorto, ki za naš vrt ne bo prevelika in ne bo prevladovala nad drugimi rastlinami.
Večina iglavcev ima zaradi močne pokončne in dominantne voditeljice značilno stožčast videz. Z nekaj redkimi izjemami rastejo najbolje, če jih minimalno obrezujemo. Ko dorastejo, jih obrezujemo le, če moramo odpraviti poškodbe ali odstraniti napačno ali klubovalno rastoče poganjke. Podobno kot pri vseh drevesih odpravljamo tudi pri iglavcih z začetnim obrezovanjem težave, ki bi jih pri odraslem drevesu skoraj ne mogli več.
Če ne sadimo posebnih sort, ki imajo pritlikav ali stebrast način rasti.je najbolje, da začnemo s sadiko, vzgojeno iz semena.
Potaknjenci iz stranskih poganjkov večkrat še naprej rastejo postrani, podobno kot veja, iz katere smo jih odvzeli, in jih je zelo težko vzgojiti kot pokončne primerke z osrednjo voditeljico. To velja zlasti za smreko, jelko in bor. Tisa in macesen sta glede tega zelo spremenljiva. Paciprese, ciprese in tuje, ki jih vzgajamo iz potaknjencev,k netipični rasti niso tako nagnjeni.
Preden iglavce sadimo, moramo biti prepričani, da sadike v posodi niso bile utesnjene in da imajo zdrav sistem rosnih korenin. Utesnjene sadike nemudoma zavržemo. Ker redko oblikujejo močan koreninski sistem, se slabo zasidrajo in slabo rastejo ter v poznejšem stadiju skoraj neizbežno propadejo. Presajati moramo skrbno in čim manj prizadeti rosne korenine. če po sajenju dobro gnojimo in zastiramo, se rastline hitro in dobro ustalijo. Iglavci presaditveni šok zelo slabo prenašajo. Najbolje uspevajo, če sadimo 30-90 cm visoka drevesca.
Iglavcev ne podpiramo, zaradi gibanja v vetru se oblikuje v deblu močno podporno tkivo,v tleh pa zdrav koreninski sistem.

 

OKRASNE GRMOVNICE

Okrasno vrednost cvetoče ali s plodovi obložene grmovnice povečuje privlačna in lepo oblikovana zdrava rast, ki jo s pravočasnim in pravilnim obrezovanjem še obogatimo.

Mnoge od najlepših zasaditev temeljijo na skrbnem izboru grmovnic, ki nas z lepo obliko in zdravo rastjo razveseljujejo vse leto. Imenitne in raščave primerke vzdržujemo z rahlo oblikovalno rezjo in z rednim odstranjevanjem mrtve, obolele ali poškodovane rasti. Pri mnogih priljubljenih grmovnicah pa pravilna oskrba in gojenje ne vključujeta le vzgoje in vzdrževanja, ampak tudi redno obrezovanje, zaradi katerega je cvetenje bogatejše in rodnost obilnejša. Z obrezovanjem odstranimo manj rodoviten les, rastlina cvete in rodi obilneje in s tem zagotavlja zdravo novo rast za naslednje sezone. Z obrezovanjem pospešujemo in nadzorujemo naravni ciklus propadanja in obnavljanja rastline.
Število različnih vrst grmovnic je neizmerno, zanj je prostor na vsakem rastišču in zadovoljijo lahko vse zahteve. Močno se razlikujejo po velikosti, razraščavosti in načinu rasti, prav tako tudi po življenjski dobi, to je pomemben dejavnik, ki ga moramo upoštevati, kadar se odločamo o obnovitvi zanemarjene ali podivjane rastline. Ker je izbira bogata, lahko vedno izberemo rastlino, ki ni samo primerna za podnebne razmere, v katerih živimo, temveč ustreza tudi našim zahtevam glede okrasnosti in razpoložljivega prostora. Če grmovnice ne vzgajamo s posebnim namenom, so videti najlepše, kadar rastejo naravno in v celoti razvijejo vse svoje lastnosti. Pri skrbni izbiri grmovnice in rastišča obrezovanje rast bolj bogati kot omejuje.

 

 

VRTNICE

Vrtnice najbolje uspevajo v polnem soncu, vendar bodo uspevale tudi na rastišču s 6 urami sonca dnevno. Zgodnje jutranje sonce je za vrtnice primernejše kot popoldansko, saj osuši listje in s tem preprečuje nastanek bolezni. Vrtnic ne smemo posaditi preblizu dreves in grmov, ki bi lahko tekmovali z vrtnicami za hrano, vodo in svetlobo. Posadimo jih vsaj ½ do ¾ m od zidanih struktur (z izjemo vzpenjavk). Zidove pa lahko uporabimo kot zaščito pred mrzlimi zimskimi vetrovi.

Priprava rastišča in sajenje

Rastišče najbolje že sezono pred saditvijo prekopljemo in tlem dodamo zrel kompost (vedro na sadilno jamo). Za dobro prezračenost grmičaste vrtnice in čajevke posadimo vsaj 60-75 cm narazen. Med vzpenjavimi vrtnicami pa moramo pustiti vsaj 2,5-3 m razmika. Vrtnice z golimi koreninami moramo posaditi čim hitreje po nakupu. V vrtnariji jih imamo na voljo spomladi in jeseni. Tik pred saditvijo z ostrim nožem odrežemo korenine in stebla, ki kažejo znake poškodb ali bolezni. Poganjke odrežemo do višine kolen pod 5 mm nad navzen obrnjenim brstom pod kotom 45°. Pri saditvi moramo paziti, da je saditvena jama dovolj globoka, saj moramo vrtnico posaditi tako, da je mesto cepitve 3-5 cm pod nivojem tal. Mesto cepitve je tako bolje zaščiteno pred zimskim mrazom. Nasprotno lahko vrtnice v loncih posadimo kadarkoli.

Nega vrtnic

Vrtnice gnojimo, ko nova rast doseže dolžino približno 15 cm. Uporabimo popolno gnojilo ali posebno gnojilo za vrtnice. Julija lahko opravimo še drugo gnojenje. Kasneje rastlin ne smemo več gnojiti, saj lahko povzročimo novo rast mladih poganjkov, ki ne bodo dozoreli do pozeb, kar bo povzročilo poškodbe zaradi mraza. Prvo leto tudi ne gnojimo na novo posajenih vrtnic.

Vrtnice zalijemo predvsem zjutraj ali v zgodnjem popoldnevu, kar jim omogoča, da se hitro posušijo in preprečimo razvoj bolezni na mokrih listih. Še boljše pa je zalivanje tal brez škropljenja listov.

V primeru, da želimo prestaviti obstoječo vrtnico, je najbolje, da presaditev izvedemo zgodaj spomladi. Poganjke porežemo na dolžino 45-60 cm. Vrtnico poskusimo izkopati s čimvečjo grudo okoliške zemlje. Novo rastišče pripravimo pred izkopom vrtnice, da bo le-ta čimkrajši čas izven tal. Posajeno vrtnico dobro zalijemo. 

Obrezovanje vrtnic

Vrtnice moramo letno obrezovati, da izboljšamo videz rastline, odstranimo oslabljene in mrtve poganjke ter kontroliramo število in kvaliteto cvetov. Odrežemo tudi divjake, ki rastejo neposredno iz podlage in ne tvorijo privlačnih cvetov.

Gredne vrtnice obrezujemo zgodaj spomladi. Odstranimo mrtev les in oblikujemo rastlino. Poganjke obrežemo na višino kolen. Odstranimo tudi poganjke, ki rastejo v notranjost grma. Pustimo 4-8 močnih poganjkov, ki se širijo iz centra rastline in tvorijo vazasto strukturo.

Drevesaste vrtnice potrebujejo močno obrezovanje zgodaj spomladi, medtem ko med rastno sezono le preprečujemo, da bi krošnja postala prevelika za deblo. Po odstranitvi mrtvih poganjkov, porežemo poganjke na 20-30 cm dolžine.

Vzpenjave vrtnice, ki cvetijo le enkrat na sezono obrežemo takoj po cvetenju, saj cvetijo na lanskem lesu. Novi poganjki, ki poženejo iz mesta cepitve ali novi stranski poganjki bodo nosili cvetove naslednje leto. Letošnje cvetoče poganjke lahko zato povsem odstranimo. Zmerom cvetoče in preostale veliko cvetne vrtnice potrebujejo le rahlo obrezovanje na 2-3 leta. Spomladi odstranimo najstarejše poganjke, ki ne nosijo več cvetov. Na srednje starih (2-3 leta) poganjkih pa obrežemo stranske poganjke na 2-3 močne brste. Najlepši cvetovi se navadno oblikujejo na teh stranskih poganjkih.

Grmaste vrtnice le zredčimo in odstranimo mrtev ali poškodovan les. Oblikovanje je potrebno le redko in močno obrezovanje bi le uničilo naravno obliko grma. 

Z odstranjevanjem cvetov spudbujamo rastlino k tvorbi novih cvetov. Vrtnice pa lahko uporabljamo tudi za rezano cvetje. V tem primeru odrežemo steblo tik na prvim listom, ki ima razvitih pet lističev. Če potrebujemo daljša stebla za aranžiranje odrežemo cvet tako, da odrežemo še dva dodatna lista s petero lističi. Najprimernejši čas za rezanje cvetja za v vazo je zgodaj zjutraj ali pozno popoldan, ko je vsebnost vode v steblih največja. Z ostrim nožem odstranimo vse trne in liste, ki bi bili v vazi potopljeni. Stebla potopimo v toplo vodo (40°C) in pustimo, da se voda ohladi. Vodi lahko dodamo tudi gnojilo za rezano cvetje, kar bo podaljšalo uspevanje cvetov v vazi. V primeru, da vrtnic ne uporabljamo za rezano cvetje, cvete odstranimo, ko začnejo izgubljati cvetne liste. Odrežemo jih tik nad prvim listom. Kasneje v sezoni lahko pustimo odcvetele dele cvetov na rastlini, da se tvorijo plodovi. Tvorba plodov signalizira rastlini bližajoč konec sezone in rastlina počasi začne priprave na prezimitev. 

Odstranjevanje stranskih poganjkov je tehnika, ki jo uporabljamo kadar želimo večje cvetove. Na žalost se število cvetov pri tem zmanjša. Stranske cvetne brste odstranimo s prsti. To omogoči rastlini, da osredotoči vso energijo v rast in razvoj edinega cveta na poganjku. Stranske brste moramo odstraniti takoj, ko so opazni, drugače njihova odstranitev ne bo imel velikega vpliva na rast preostalega cveta.

Prezimovanje vrtnic

Pomembno je, da zaščitimo predvsem mesto cepljenja. Ob steblo rastline naložimo kup zemlje in dodatno zastirko, listjem ali slamo. Drevesastim vrtnicam moramo zaščiti krošnjo, saj se mesto cepljenja nahaja na vrhu stebla.

 

SADNO DREVJE

Stare sorte jablan in hrušk v zavesti ljudi veljajo kot simbol odpornosti. So živi fosili in pečat slehernega podeželjskega kotička vsake hiše. Opazimo visokodebelne jablane, hruške in češnje.

Beličnik

Stara odporna sorta jablane. Plodovi so srednje debeli z zelenkasto do bledo rumenkasto kožico. Meso je belo, prhko, prijetno kiselkastega okusa. Plodovi so zreli julija. 

James grieve

Stara angleška odporna sorta jablane. Poletna sorta, ki je uporabna daljši čas. Plodovi so srednje debeli, podolgovati, koža je gladka. Meso je kiselkastega okusa. Obiramo ga konec avgusta. 

 

Zlata parmena

Stara odporna sorta jablane. Plodovi so srednje debeli, sploščeno okroglasti s temnejše rdečimi prižami. Meso je sočno, čvrsto, kiselkastega okusa. Zori konec avgusta.

Mošancelj

Stara odporna sorta jablane. Plodovi so drobni, okroglo valjaste oblike. Kožica je čvrsta, nekoliko mastna zelenkasto rumene barve, na sončni strani rahlo rdeča. Meso je čvrsto, sočno, prijetno sladko kislega okusa in aromatično. Zori konec avgusta. 

Carjevič

Stara odporna sorta jablane. Svetlo zeleno rumen, na sončni strani rahlo rdeč, priljubljena stara sorta jabolka. Rečejo ji tudi rdečelička, ker ima kožico obarvano na sončni strani – nežno rdeče, kot rdeča lička zdravega otroka. Zori v sredini septembra. 

Krivopecelj

Stara odporna sorta jablane. Plodovi so podolgovato okroglasti in srednje debeli do debeli. Kožica je tanka, svetlo rumene barve, večji del pokrita z rdečo barvo in progami. Meso je čvrsto, sočno osvežujočega sladko kislega okusa. Obiramo ga v začetku oktobra.

Šampanjska reneta

Stara odporna sorta jablane. Plodovi so srednje debeli, ploščate oblike in rebrasti. Kožica je zelena, kasneje dobi rumen priliv, na sončni strani rdeče obarvana. Meso je sočno in izrazito kiselkastega okusa. Priporoča se za diabetike.

Bobovec

Odporna sorta jablane. Plod je zelenkasto rumen, rdeč na sončni strani, droben, valjaste oblike. Meso je trdo, pri skladiščenju se zmehča, sladko kislega okusa, trpko. Čas obiranja je konec oktobra. 

Grafenštajnc

Stara odporna sorta jablane. Plodovi so srednje debeli, okroglasto ploščati. Kožica je gladka, nekoliko mastna, rumene barve, na sončni strani svetlo rdeče progasta in lisasta. Meso je rumenkasto belo, prhko, sočno, sladko kiselkastega okusa, dišeče. Plodove obiramo konec avgusta.

Jonatan

Stara odporna sorta jablane. Plodovi so do srednje debeli, okroglasto kopasti, včasih okroglasto sploščeni. Kožica je rumenkasto zelena na sončni strani zamolklo temno rdeča, rahlo mastna. Meso je belkasto, srednje čvrsto, sočno, sladko kiselkast z odlično aromo. Pobiramo ga v sredini septembra.

Kosmač

Stara odporna sorta jablane. Plodovi so debeli, okroglasto ploščati. Kožica je hrapava, zelenkasto rjava, na sončni strani rdečkasta. Meso je rumenkasto, na začetku čvrsto, prhko, sočno dobrega okusa s prijetno kislino in aromo. Obiramo ga konec septembra. 

Rdeči jesenski kalvil

Stara odporna sorta jablane. Meso je rahlo sladko kislega okusa, pod kožo pa je rahlo rdeče obarvan. Meso je rumenkasto bele barve, čvrsto, zelo sočno sladko, kiselkastega okusa z specifično aromo. Pobiramo ga v sredini avgusta.

Hruška Viljamovka

Plod viljamovke je zvonasto hruškast. Kožica je tanka v začetku svetlo zelena, pri dozorevanju rumena na sončni strani včasih rdečkasta, meso hruške je belo, sočno, popolnoma topno, aromatično, hruška z značilno muškatno aromo, odličnega okusa. Zori konec avgusta. 

Češnja Sunburst

Cveti srednje pozno, dobre rodnosti, debel, srčast, bleščeče rdečkast plod, meso nekoliko manj čvrsto, samooplodna sorta. Zori v juniju.

 

TURŠKA FIGA in ostalo sadno drevje

TURŠKA FIGA

Na mraz odporna figa je listopadno drevo z velikimi dekorativnimi listi, s katerega v juliju in avgustu pobiramo sladke plodove vijolične barve.

Dobro bo rasla in imela plodove tudi v bolj hladnih področjih, saj prenese temperature do minus 16 °C, krajša obdobja pa celo do minus 20°C. Seveda pa ji moramo najti primerno lego, ki naj bo sončna in v zavetni legi, na južni ali zahodni strani.

Primerna je tudi za sajenje v velike okrasne lonce, ki jih lahko postavimo na sončno teraso ali balkon. Lonci morajo imeti drenažno odprtino za odtekanje odvečne vode, za sajenje pa uporabimo substrat za vrt, lahko nekoliko premešan z navadno vrtno zemljo.

Figo sadimo od marca do konca maja v humozna, srednje težka in dobro odcedna tla. Med rastjo potrebuje redno zalivanje in gnojenje z gnojili za sadno drevje. Prve pridelke okusnih fig bomo pobirali po treh do štirih letih.

LESKA

Leska ima široke, usnjate liste, ki so premenjalni, kratkopecljati, okroglosrčasti in na koncu priostreni. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni plodovi – lešniki. Cveti od februarja do aprila, preden se razvijejo listi. Rastlina je dvospolna in enodomna, moški cvetovi so viseče mačice, polne rumenega cvetnega prahu, ženski pa sestavljajo popek, obdan z luskolisti. Je pionirska rastlina in do 5 m visok grm.

Raste na skoraj povsod, kjer raste grmovje, na senčnih in sončnih pobočjih, gmajnah, listnatih in mešani gozdovih od nižine do montanskega pasu.  Leska s svojim odpadlim listjem izboljšuje gozdna tla. Njeni popki so pomembna hrana za rastlinojedo divjad pozimi. Leska je razširjena po vsej Evropi, Britanskem otočju in S. Afriki.

KAKI

Kaki je sadno drevo subtropskih območij. Pri nas v Sloveniji zelo lepo uspeva v obmorskih območjih, manj znano pa je, da lepo uspeva tudi v notranjosti Slovenije in da je celo zelo dober in kvaliteten pridelek. Drevo je listopadno, raste razmeroma počasi in ob ustreznih pogojih doseže celo do 10 metrov višine. Plodovi so običajno okrogli, zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Večina sort ima semena, v zadnjem času pa je vedno več sort kakijev brez njih. Najbolj razširjen med brez semenskimi plodovi v Sloveniji je tipo.

Jeseni ne bo nič narobe, če ga pred obiranjem oplazi prva slana. Za kaki je torej zelo majhna verjetnost pozebe.Drevo bi izjemoma lahko poškodovale ekstremno nizke zimske temperature v daljšem obdobju. Na območjih, kjer so v daljšem obdobju izredno nizke temperature, je smiselno mlado drevo vendarle nekoliko zaščititi pred zmrzaljo. Sicer pa nas kakijevo drevo razveseljuje tudi z velikimi, podolgovatimi, svetlečimi, temno zelenimi listi.

Najbolje uspeva na sončni legi. Tla morajo biti rodovitna, predvsem pa odcedna, saj med koreninami ne sme zastajati voda. Odraslo drevo ni zahtevno glede vlage, zato pa moramo mlada drevesa zalivati, saj se zemlja ne sme povsem izsušiti. Kot za ostale vrste sadnega drevja tudi za kaki velja, da ga je najbolje saditi pozno jeseni. Ker pa začne brsteti nekoliko kasneje, ga lahko brez skrbi posadimo tudi spomladi.

Zanimivo je njihovo cvetenje. Nastavki plodov so vidni že pred odpiranjem cvetov in včasih se ob močnem cvetenju veje na mladih drevesih celo upognejo. Kaki cveti le nekaj dni, nato se cvetni lističi na plodovih posušijo in ustvarijo zaščito plodov pred vremenskimi nevšečnostmi. Ko se začnejo plodovi debeliti, dokaj trdi suhi cvetni lističi počijo in sami odpadejo. Po cvetenju plodov nikoli ne redčimo, saj odvečne kmalu po cvetenju odvrže drevo samo, v kolikor za vse ne zmore zagotoviti dovolj hranil. Zgodba se ponovi v avgustu, ko so plodovi debeli čez 5 cm: drevo odvečne sadeže glede na vremenske razmere in hranilne pogoje ponovno odvrže.

V rastni dobi mora imeti kakijevo drevo dovolj rudninskih gnojil. Zalivamo po potrebi, v kolikor nastopi dolgotrajna suša, okolica debla pod krošnjo pa ne sme biti zaplevljena. Plevel populimo in namesto njega raje naredimo zastirko. Vsake tri mesece okrog drevesa posujemo rudninsko gnojilo, ki ne sme vsebovati prevelikih količin dušika.

V prvih letih ga obrezujemo spomladi, tako da oblikujemo ogrodje, kasneje pa ne potrebuje posebnega obrezovanja. Zadostuje že odstranjevanje pregostih, navzkrižno rastočih ali nerodovitnih vej. Po potrebi lahko poleti prikrajšamo veje voditeljice na tretjino rasti tistega leta, s čimer ustvarimo manjše drevo in oblikujemo lepo krošnjo.

Glede na izkušnje kaki v notranjosti Slovenije nima posebnih bolezni. Lahko se pojavi koreninski rak in morda listna pegavost. Zato lahko rečemo, da je kaki takšno drevo, ki ga ni potrebno škropiti proti boleznim. Nekoliko več škode lahko povzročijo denimo kaparji, sadne muhe ali volnate uši, vendar so največkrat škode tako majhne, da z ekonomskega vidika ne opravičujejo uporabo insekticidov.

Mnogi gojitelji začetniki se bojijo, da bodo sadeži pomrznili, ali da sploh ne bodo dozoreli. Kakiji namreč zorijo zelo pozno in običajno ostanejo na vejah samo plodovi, medtem ko je listje zaradi jesenskih razmer ali slane že odpadlo z drevesa. V tem primeru bodite brez skrbi – z drevesom ni nič narobe, saj smo že zapisali, da je dobro, če sadeže oplazi katera izmed pozno jesenskih slan. Obiramo ga v novembru, ko postane povsem oranžen oziroma rdeč.

Za razliko od jabolk, ki jih lahko pri večini sort poskusimo direktno z drevesa, tega pri kakijih ne priporočamo. Saj poznate tisti občutek, ko vam okus trpkega sadeža obrne ustnice v sveder? Sadeže torej v novembru  previdno poberemo. Za obiranje je najbolje imeti škarje, saj moramo sadež odrezati skupaj s pecljem in čašo. Najbolje jih je shraniti v klet, kjer se po 10 do 14 dneh omedijo. Lahko jih shranite tudi v polivinilne vrečke in jih shranjujete pri temperaturah, čim bliže 0 stopinj Celzija. Ob takšnem shranjevanju se kakijevi sadeži ohranijo tudi dva meseca in več.

Kaki lahko razmnožujemo na štiri načine: s semenom, s potaknjenci, s cepljenjem ali s koreninskimi izrastki. S semenom lahko razmnožujemo seveda tiste sorte, ki jih imajo. Sejemo povsem sveža semena, zato jih direktno iz plodu vtaknemo v posode, kjer pri temperaturi blizu 30 stopinj Celzija vzkalijo že v 14 do 21 dneh. Po enem letu na te sejance že lahko cepimo. Bolj zahtevno je razmnoževanje s potaknjenci, ki jih odrežemo poleti, posujemo z rastnim hormonom za ukoreninjenje in posadimo v ogrevane rastne posode. Seveda pa ljubiteljskim sadjarjem priporočamo, da se raje odločijo za nakup drevesa.

ARONIJA 

Aronija je rod grmičevja, ki izvira iz vzhoda Severne Amerike ter ga sestavljajo dve, po nekaterih klasifikacijah pa tri podvrsti. Bujno rastoči grm zraste od 1 do 3 m v višino, lahko pa se ga oblikuje tudi v manjše drevo. V naravi raste aronija največkrat v vlažnih gozdovih in močvirjih. Ljudje aronijo pogosto gojijo kot okrasno rastlino. Po jedrski katastrofi v Černobilu so plodove aronije uporabljali za blaženje zdravstvenih težav od radioaktivnosti obolelih ljudi. Zaradi visoke odpornosti na mraz, saj prenese zimsko temperaturo celo do -47 °C, aronijo mnogi imenujejo tudi »Sibirska borovnica« in so jo zasadili v Rusiji, na Finskem in na Švedskem. Prav tako je rastlina odporna na sušo, škodljivce, onesnaženje in bolezni.

KIVI

Kivi, ki ga gojimo pri nas, raste kot vzpenjavka in v domačem vrtu ga večinoma najdemo rastočega ob pergoli, tako da nam daje tudi prijetno senco. Nekatere nižje sorte lahko tvorijo tudi grmičke.

Rastlina je dvodomna, kar pomeni, da ločimo žensko in moško rastlino. Običajno posadimo na 5 ženskih rastlin eno moško, če imamo prostora malo, pa imamo pač dve rastlini – eno žensko in eno moško. Obstajajo tudi samooplodne sorte, kjer je dovolj le ena sadika, saj so moška in ženska socvetja na isti rastlini.

Kivi bo najlepše rasel na sončni legi, v nevtralni do zmerno kisli prsti in rodovitnih, z organsko maso bogatih tleh, ki so tudi dobro odcedna. Sadimo ga spomladi in ob sajenju sadike skrajšamo na dva do tri brste. Pri rastlinah z več poganjki skrajšamo najmočnejšega, šibke pa odstranimo. Kivi obrezujemo zgodaj spomladi, sicer se na odrezanem mestu solzi. Gnojimo ga večkrat letno, s specialnim gnojilom za kivije. Na vetrovnih legah rastline zaščitimo.

Kivi z rumenimi plodovi (Actinidia »Golden Delight«)

Meso je rumeno, sladko in zelo aromatično, rastlina, ki zraste v višino okoli 10 m, tudi izredno bogato obrodi. Plodovi tehtajo približno 50 gramov. Kivi »Golden Delight« posadimo na sončno lego, tla ob sajenju pa bogato pognojimo s kompostom.  Na 7-8 ženskih rastlin, posadimo eno moško rastlino, običajno je to sorta Atlas.

Kivi z rdečimi plodovi (Actinidia arguta »Ken´s Red« in »Rotebayern«)

Rdeča sta tako kožica kot meso. Kožica je gladka, brez dlačic, zato uživamo plodove z lupino vred. Meso je izredno sočno, sladko in aromatično, vsebuje tudi veliko vitaminov, mineralov in fenolov. Plodovi tehtajo okoli 10 gramov, rastlina pa doseže višino do 3-4 m. Zorijo v drugi polovici septembra, pobiramo pa jih še oktobra. Dlje kot so izpostavljeni soncu, bolj so rdeči. Uživamo sveže, lahko pa iz njih pripravimo tudi kompote, marmelade, sokove... Rastlina je izredno zdrava in zelo odporna na mraz. Za oprašitev posadimo v bližino kivi Issai (samooploden) ali moško rastlino Weiki.

MURVA

Murva je listnato drevo, ki izvira iz Azije, kjer jih uporabljajo za gojenje sviloprejk, ki se hranijo z listjem. Pri nas sta poznani predvsem bela in črna murva, sicer pa je na svetu približno sto vrst te rastline. V dolini reke Neretve je bila včasih zelo cenjena, saj so jo uporabljali za izdelavo sodov.

Za zdravljenje se uporabljajo tako plodovi kot listje in lubje. Plodovi vsebujejo organske kisline (citronsko in jabolčno), vitamine A, B, C, E in K, železo, kalij mangan, magnezij, pektin, veliko količino antioksidanta antocianina in še in še.

Črna murva je najbolj aromatična. Ima veliko zdravilnih lastnosti. V tradicionalni medicini se uporablja proti vnetju sečnih poti, boleznim ustne votline in grla, epilepsiji, depresiji, nespečnosti, vrtoglavici in ugrizom žuželk ter kač. Medtem ko se zreli plodovi uporabljajo kot blago odvajalo, se sveži nezreli plodovi uporabljajo proti driski. Staro ljudsko zdravilo za zniževanje in regulacijo sladkorja v krvi, zaradi česar se pojavlja v čajnih mešanicah za diabetes, pa je murvino listje. Bela murva kozmetiki igra veliko vlogo. Uporabljajo jo v preparatih proti staranju kože, za tretmaje kože okrog oči, v tonikih za obraz … Najdemo jo med sestavinami mnogih kozmetičnih preparatov za beljenje kože, čiščenje madežev in peg, ker vsebuje zaviralce, ki zmanjšujejo sintezo melanina. Murva naj bi pomagala pri artritisu, boleznih oči, sprostitvi živčnega sistema, raku grla …

Lubje murve služi kot zdravilo proti črevesnim parazitom, še zlasti trakulji. Zdravi bolezni želodca, črevesa, pomaga pri zastrupitvi s hrano, alkoholom in gobami. Prah iz lubja pa se uporablja v obliki balzama za hitrejše celjenje ran, poparek pa proti povišanemu tlaku.

Murva se v kulinariki uporablja tako za marmelade, sokove, deserte in kolače kot tudi za sladoled in razne omake. Čaj iz listov črne murve Pomaga proti diabetesu. 100 g listja prelijte z litrom vrele vode in 10 ur pustite mirovati. Nato precedite in ga približno polovico spijte preko dneva. Sirup iz jagod črne murve pomaga proti povišani temperaturi, vnetjem in zaprtju. Pol kilograma jagod črne murve dajte v ¼ litra vode in dodajte žlico jabolčnega kisa. Pustite mirovati 24 ur, nato zmešajte s pol kilograma sladkorja (najbolje rjavega, lahko tudi s kakšnim drugim naravnim sladilom) in skuhajte do želene gostote. Prelijte v sterilizirano steklenico in razredčenega z vodo nekajkrat na dan spijte.

Vendar vseeno pazite pri zaužiti količini murv, saj lahko povzročijo prebavne motnje in halucinacije.

  

QUERCUS RUBRA HAREN

Majhno, pokončno, počasi rastoče, listopadno okrasno drevo (V 3-5 m, odvisno tudi od višine cepljenja, Š 2-3 m). Krošnja kompaktna, enakomerna, kroglasta do stožčasta. Listi ovalni (10-25 cm), globoko pernato narezani, gladki, bleščeči, temno zeleni; jeseni rdeče-oranžni do živo rdeči. Cvetovi v ločenih moških in ženskih visečih socvetjih, rumeni. Cvetenje: maj. Plodovi sploščeno kroglasti (2-3 cm), trdi, rjavi. Nezahteven glede tal. Dobro prenaša mestno okolje in sušo.

 

MAGNOLIJE

Po dolgi sivi zimi se kmalu za prvimi spomladanskimi čebulnicami odprejo prekrasni cvetovi številnih magnolij. Med magnolijami najdemo drevesa najrazličnejših velikosti. Segajo vse od grmičkov kot npr. Magnoliastellata ´Royal Star´, do srednje visokih dreves kakršno je magnolija M. x loebneri ´Leonard Messel´, ki zraste nekje do osem metrov višine. Orjakinje med magnolija kot npr. velecvetna magnolija M. grandiflora pa lahko dosežejo tudi 15 metrov.
Čeprav ob besedi magnolija navadno pomislimo na pomlad in drevo polno belih ali rožnatih cvetov pa s tem raznolikost magnolij še zdaleč ni izčrpana. Nekatere magnolije bodo tako svoje prekrasne cvetove odprle šele v zgodnjem poletju, pri čemer so ti lahko tudi škrlatne ali celo rumene barve kot jih lahko občudujemo pri sorti M. ´YellowFever´.
• Zimzelene magnolije
Čudovit predstavnik zimzelenih magnolije je vrsta Magnoliagrandiflora, ki zraste v več kot 10 m visoko drevo. Njeni bleščeči listi in veliki beli cvetovi so čudovit dodatek za vsak (dovolj velik) vrt. V kolikor imate na voljo nekoliko manj prostora in je vaš vrt bliže obali, lahko uporabite tudi vrsto M. virginiana, ki je polzimzelena (ob zelo hladni zimi izgubi liste) in zavzame nekoliko manj prostora. Zimzelene magnolije so odlične za zimsko strukturo vrta.
• Listopadne magnolije s krožnikastimi cvetovi
To je skupina številnih priljubljenih vrst in sort magnolij. Večinoma gre za sorte križanca M. x soulangeana, ki jim prijajo bogata in dobro odcedna tla. Sorodne so jim nekoliko manj prezimno trdne vrste iz zahodne Kitajske kot sta npr. sargentova magnolija (M. sargentiana) in sprengerjeva magnolija (M. sprengeri). Čeprav lahko ob pozni slani njihovi cvetovi pomrznejo, je dovolj že eno uspešno cvetenje, da boste povsem pozabili na morebitno razočaranje.
• Zvezdaste magnolije
Ta skupina vsebuje kobupi magnolijo (M. kobus), loebnerjevo magnolijo (M. x loebneri) in zvezdasto magnolijo (M. stellata). Vsi predstavniki so odporni na nizke temperature in dobro prenašajo vročino.
• Še nekaj redkejških predstavnikov
Precej redkeje na vrtovih srečamo še nekatere druge vrste magnolij, ki se jih sadi predvsem kot drevesa za senco. Med temi lahko najdemo vrsto M. acuminata in njeno manjšo sorodnico rumeno magnolijo M. acuminatasubcordata. Prav tako redke so velelistna magnolija (M. macrophylla), dežnikasta magnolija (M. tripetala) in frazerjeva magnolija (M. fraseri). Vse tri vrste so srednje velika drevesa, ki zacvetijo po olistanju. Čisto nekaj posebnega pa je sieboldova magnolija (M. sieboldii), ki zacveti z dišečimi čašastimi cvetovi.

Kam posaditi magnolijo
magnolijePred sajenjem dobro premislite kam boste drevo posadili, saj lahko precej zrastejo in jih je kasneje težko presajati. Pomembno je tudi, da zemlja okrog magnolije ne bo obdelana oz. služila za vožnjo, saj imajo magnolije plitve korenine, ki jih lahko hitro poškodujemo.
Večina magnolij potrebuje za dobro uspevanje kisla tla, čeprav nekatere vrste vključno z M. kobus, M. stellata, M. wilsonii in M. sieboldii tolerirajo tudi nevtralno ali rahlo bazično podlago.

Kombiniranje in oblikovanje
Poleg vloge solitarja ali drevesa v naravni zasaditvi se magnolije krasno podajo tudi v bolj formalnih zasaditvah. Za takšne zasaditve lahko izbirate med številnimi kultivarji zimzelenih magnolij vrste M. grandiflora, ki zacvetijo z velikimi belimi cvetovi. Velecvetne magnolije lahko oblikujete podobno kot drevesaste vrtnice na golo steblo in lepo oblikovano krošnjo.
Najboljši čas za obrezovanje listopadnih magnolij je takoj po cvetenju, medtem ko zimzelene magnolije obrezujemo pred pomladno rastjo. Obrezovanje naj bo le občasno, saj se magnolijam rane celijo zelo počasi. Pri obrezovanju poskušamo oblikovati čim bolj odprto krošnjo. V kolikor želi oblikovati precej zanemarjeno drevo, je najbolje obrezovanje raztegniti preko več let, saj lahko prekomerno obrezovanje magnolij vodi v propad rastline.
Bolezni in škodljivci
Magnolija lahko okužijo različni povzročitelji listne pegavosti ali raka, vendar navadno ni potrebno zatiranje s škropljenjem. Dovolj je, da odstranimo obolele veje in poskrbimo za dobro zdravje drevesa z ustreznim gnojenjem.

Magnolija je majhno, pokončno, počasi rastoče, listopadno okrasno drevo (V 3-5 m, odvisno tudi od višine cepljenja, Š 2-3 m). Krošnja kompaktna, enakomerna, kroglasta do stožčasta. Listi ovalni (10-25 cm), globoko pernato narezani, gladki, bleščeči, temno zeleni; jeseni rdeče-oranžni do živo rdeči. Cvetovi v ločenih moških in ženskih visečih socvetjih, rumeni. Cvetenje: maj. Plodovi sploščeno kroglasti (2-3 cm), trdi, rjavi. Nezahteven glede tal. Dobro prenaša mestno okolje in sušo.

Kombiniranje in oblikovanje
Poleg vloge solitarja ali drevesa v naravni zasaditvi se magnolije krasno podajo tudi v bolj formalnih zasaditvah. Za takšne zasaditve lahko izbirate med številnimi kultivarji zimzelenih magnolij vrste M. grandiflora, ki zacvetijo z velikimi belimi cvetovi. Velecvetne magnolije lahko oblikujete podobno kot drevesaste vrtnice na golo steblo in lepo oblikovano krošnjo.
Najboljši čas za obrezovanje listopadnih magnolij je takoj po cvetenju, medtem ko zimzelene magnolije obrezujemo pred pomladno rastjo. Obrezovanje naj bo le občasno, saj se magnolijam rane celijo zelo počasi. Pri obrezovanju poskušamo oblikovati čim bolj odprto krošnjo. V kolikor želi oblikovati precej zanemarjeno drevo, je najbolje obrezovanje raztegniti preko več let, saj lahko prekomerno obrezovanje magnolij vodi v propad rastline.
Bolezni in škodljivci
Magnolija lahko okužijo različni povzročitelji listne pegavosti ali raka, vendar navadno ni potrebno zatiranje s škropljenjem. Dovolj je, da odstranimo obolele veje in poskrbimo za dobro zdravje drevesa z ustreznim gnojenjem.

 

CVETOČE LEPOTICE V MESECU AVGUSTU

Lagestremija

Majhno, pokončno, hitro rastoče, pogosto več debelno listopadno drevo ali velik, košat grm (V 3-6 m, Š 3-5 m). Krošnja široko lijakasta, razprta. Lubje mladih poganjkov olivno zeleno, pozneje sivo-zeleno do izrazito rdeče-rjavo, okrasno, se lušči v širokih trakovih. Listi široko ovalni (6-8 cm), enostavni, gladki, srednje do temno zeleni, jeseni rumeni, oranžni do rdeči. Cvetovi v velikih, pokončnih latastih socvetjih (15-20 cm), enostavni, z zmečkano nagubanimi cvetnimi listi, roza. Cvetenje: julij-avgust. Plodovi suhi, okrogli (1,5 cm), odprti zvezdasti, temno rjavi. Zorenje: oktober. Dobro uspeva na hranilnih, dobro odcednih, delno peščenih tleh, na izrazito sončnih, toplih rastiščih. Dobro prenaša mestno okolje, vročino, sušo in sol. Uporabna tudi kot posodovka. Pozimi (pri temperaturah pod -15 °C) lahko nadzemni deli delno pozebejo, rastlina pa preživi in se dobro obraste.

 

Hibiskus

Listopadni grm, ki zraste v višino do 3 m in v širino do 2 m. Veje so pokončne in sivorjave. Mladi poganjki so dlakavi. Listi so nameščeni izmenjujoče. So enostavni eliptični ali jajčasti s tremi krpami. Dolgi so 5 do 10 cm in imajo listni rob grobo nazobčan. Prisotne so prozorne pike. Cvetovi so posamezno nameščeni, dvospolni in široki od 6 do 10 cm. Prašniki so zrasli v dolgo cev, ki obdaja plodnico. Plod je 5 delna jajčasta glavica, ki je proti vrhu zašiljena. V plodu so do 5 mm velika črna semena. Uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Najbolj mu ustrezajo humozna in dobro odcedna tla na sončnih ali polsenčnih mestih. Potrebuje vlažna tla. Prenaša nizke temperature in mestno okolje. Mlade rastline so nekoliko bolj občutljive na pozebo. V sušnih obdobjih ga redno zalivamo. Če ne zalivamo, ne bo cvetel. Dobro prenaša obrezovanje, zato ga lahko redno obrezujemo. Pri mladih rastlinah lahko spodbudimo gostejšo rast s prirezovanjem stebelnih vršičkov. Spomladi odstranimo pozeble in poškodovane poganjke. Da spodbudimo cvetenje, skrajšamo enoletne poganjke na 4 do 5 očesc. Razmnožujemo s semeni, ki jih sejemo spomladi. Poleti lahko razmnožujemo z delno olesenelimi potaknjenci in spomladi z zelenimi potaknjenci.

Če ga gojimo v posodah, ga moramo v času rasti redno zalivati. Je zelo priljubljena in lepa okrasna grmovnica zaradi lepih cvetov. Sadimo ga lahko posamezno, v posode za ozelenitev balkonov in teras, v žive meje. Cvetovi so užitni in jih lahko uporabimo za solate ali posušimo za čaj. Enako velja za mlade liste. Hibiskusov čaj ugodno vpliva na želodčne težave in izboljšuje tek.

Bradatec

Počasi rastoč manjši grm. V višino zraste 1m. Uspeva v peščenih humoznih tleh na sončni legi. Cvetovi so modri in se razcveti konec avgusta pa do sredine septembra.  Dobro prenaša vročino in je nekoliko občutljiv na mraz, vendar to ni problem, saj ga moramo vsako pomlad porezati do 20 cm, da spet bogato cveti na novem lesu. Rade ga obletavajo čebele in je zato medonosna rastlina. Uporablja se za skalnjake, cvetlične grede, obrobe in brežine.

ZIMZELENI LISTAVCI


Bodika
je od nekdaj cenjena okrasna rastlina. Je zimzelen košat grm ali manjše drevo, obraščeno do tal v naravnih rastiščih, v senčnih gozdovih pa je spodaj golo in kaže tanjše, ne vselej ravno deblo s temnim, dokaj gladkim lubjem. Rastlina dobro prenaša mraz, sonce ali senco, le zadosti vlage mora imeti, zato v predelih z obilnejšimi padavinami ni izbirčna glede tal, v bolj sušnih in vročih območjih pa zahteva bogatejšo zemljo. Doma je v gozdovih večjega dela Slovenije, predvsem na Štajerskem, vendar so jo gozdarji že skoraj povsem iztrebili, ker s svojimi močnimi koreninami hudo moti sosednje, gozdarsko pomembnejše drevesne vrste. Pogosta je tudi na Goriškem (Panovec), ob morju pa ni doma, če jo že posadimo, raste zelo počasi in trpi zaradi nizke zračne vlažnosti.Lepo bleščeče listje je praviloma nazobčano, vendar ne vedno in celo na istem drevesu niso vsi listi enaki.

Fotinija je velika pokončna grmovnica. V višino zraste 3 m. Listi so suličasti, pisani, mladi živo rdeči do temno rdeči, pozneje temno zeleni. Cvetovi v rahlih socvetjih drobni, beli. Cveti od aprila do junija. Plodovi so v kobulastih soplodjih, okrogli, svetlo rdeči, zreli jeseni. Rastlina potrebuje rahla, stalno vlažna tla, zavetno lego in rahlo zimsko zaščito.

Lovorikovec je vedno zeleni grm. Običajno zraste do 2 m visoko, vendar pa lahko v dobrih pogojih doseže do 6 m. V svojem naravnem okolju se lahko razvije v drevo visoko od 5 do 15 m in z deblom premera do 0,6 m. Poganjki so zeleni in goli. Listi so usnjati, temno zeleni, svetleči, podolgovato eliptični in od 5 do 25 cm dolgi ter 2 do 10 cm široki. Listni rob je spodvihan in rahlo nazobčan. Na spodnji strani so ob glavni žili na dnu listne ploskve 2 do 4 žleze. Cvetovi so drobni, bele barve in združeni v grozdasta socvetja dolga od 5 do 15 cm. V posameznem grozdu je od 30 do 40 cvetov. Plod je majhna okrogla jagoda, široka od 6 do 15 mm velika in črne barve. V njej je podolgovata koščica. Potrebuje rahla, vlažna in bogata tla. Če so tla težka, morajo biti dobro odcedna. Uspeva v senci, polsenci in na soncu. Apnenčasta tla mu ne ustrezajo. Prenaša nizke temperature, vendar pa lahko pride do poškodb listov in mladih poganjkov. Občutljiv je na mrazno sušo. Sadimo ga v zavetne lege. Dobro prenaša onesnaženost in močan veter.

 

DREVESA ZA MALE VRTOVE

OSTROLISTNI JAVOR (Acer platanoides 'Globosom') cveti konec meseca marca ali v mesecu aprilu, vendar so njegovi cvetovi bolj neopazni. Cvetovi so rumene barve. Po zaključenem cvetenju se začno pojavljati listi, ki so temno zelene barve. Tako kot okroglasta češnjica tudi javor sam tvori okroglo krošnjo brez potrebnega obrezovanja. V starosti krošnja začne pridobivati na širini, tako da je videti bolj jajčasto. V višino doseže med 5. in 7. metri, v širino pa do 6 m. Glede tal ni posebej zahteven, le preveč mokra in šotnata tla mu ne ustrezajo. Okroglasti ostrolistni javor je zanimiv tudi v jeseni, saj obarva svoje liste v lepo rumeno barvo. Ker ima gosto krošnjo, dobro zadržuje tudi veter, poleg tega pa se v njegovo krošnjo radi skrijejo ptiči.

Naslednje drevo, ki ima okroglo krošnjo je ROBINIJA (Robinia pseudoacacia 'Umbraculifera'). Tako kot javor tudi akacija tvori polno krošnjo okrogle oblike in ne potrebuje veliko obrezovanja. Če se jo že (močno) obreže, se dobro obrašča. Akacija ne cveti in je zato veliko krat zaželena ob kakšnih parkiriščih ali za drevorede. Listi so zelene barve, lihopernati, lističi pa so jajčaste oblike. V višino doseže med 4 in 6 metri, v širino pa do 4 m. Ustrezajo ji propustna tla, ki zadržujejo dovolj vlage. Sadimo jo na mesto, ki je osončeno.

Drevo, ki ima tudi okroglasto krošnjo, je CIGAROVEC (Catalpa bignonioides 'Nana'). Mala katalpa tako kot akacija ne cveti in je zato tudi zelo priljubljeno drevo ob parkiriščih ali za drevorede. Tako kot javor in akacija brez posebnega obrezovanja oblikuje okroglo krošnjo. Ko je katalpa stara že nekaj let, jo lahko obrežemo, da spodbudimo dodatno rast in s tem bolj polno krošnjo. Listi male katalpe so veliki med 10 in 15 cm, zelene barve ter srčaste oblike. V jeseni se obarvajo v rumeno barvo. V višino doseže med 4. in 6. metri, v širino pa do 4 m. Ustrezajo ji vlažna tla, bogata s hranili. Sadimo jo na osončena mesta ali mesta z delno osenčenostjo. Ker ne prenaša vetrov, jo moramo posaditi tako, da bo v zavetju.

Naslednje zanimivo drevo, ki nima posebej opaznih cvetov, je STEBRASTI HRAST (Quercus robur 'Fatsigiata'). Cveti v mesecu maju, a ima neopazne cvetove, ki so zeleno rumene barve. Listi so zelene barve in pernato krpati. V jeseni se pojavijo želodi, ki se nahajajo na dolgih pecljih. V višino doseže med 15 in 20 metri, vendar se ga da lepo obrezovati in se mu s tem določi višino. V širino pa doseže med 2 in 4 metri (tudi to lahko določimo z obrezovanjem). Za tla ni posebej zahteven. Dobro prenaša tudi mesta, kjer se ceste pozimi solijo.

Drevo stebraste rasti, ki je tudi primerno za majhne vrtove in ga lahko z obrezovanjem oblikujemo in držimo na želeni višini in širini, je STEBRASTI GABER (Carpinus betulus 'Fastigiata'). Cvetovi se začno pojavljati po olistanju v mesecu maju in so neopazni ter zelene barve. Listi so ovalne oblike, valoviti in zelene barve. V jeseni se obarvajo v rumeno barvo. V višino doseže med 10. in 15. metri, v širino pa med 4. in 5. metri (brez obrezovanja). Za tla ni preveč zahteven. Lahko prenese tudi krajša obdobja v vodi (poplavljena območja). Sadimo ga lahko tako na osončena, delno osenčena ali senčna mesta.

Zelo zanimivo drevo za majhne vrtove je POVEŠAVA BREZA (Betula pendula 'Youngii'). Povešava breza je zanimiva, saj svoje veje lepo preveša in drži obliko dežnika. Če ne želimo, da ima veje do tal, jih lahko pristrižemo na želeno višino in podnjo postavimo klopco. Povešava breza zelo redko cveti. Listi so zeleni in spominjajo na obliko trikotnika, ki je nazobčan. V jeseni se obarvajo v lepo rumeno barvo. V višino doseže med 4. in 6. metri, v širino pa med 4 in 5 metri. Ustrezajo ji vlažna tla. Sadimo jo na osončena mesta v vrtu. Povešava breza je zelo občutljiva glede vlage in je v sušnih obdobjih potrebuje več kot ostala drevesa, drugače bo predčasno začela odmetavati listje ali pa se bo bolj slabo olistala.

Še eno zanimivo drevo, ki ima prevešajočo krošnjo je POVEŠAVA MURVA (Moruas alba 'Pendula'). Povešava murva ima prav tako neopazne cvetove kot zgoraj omenjeni predhodniki in se pojavljajo v mesecu maju in juniju. Po cvetenju se oblikujejo sadeži, ki so bele ali rdeče barve in so užitni, sladko kiselkastega okusa. Listi so zelene barve, svetleči in na otip grobi. V višino doseže med 4 in 6 metri, v širino pa do 4 m. Ustrezajo ji lahka, prepustna tla. Sadimo jo lahko na osončena ali delno osenčena mesta v vrtu. Ker ne prenaša dobo vetrovnih mest, jo je potrebno saditi na zavetnih legah.

 

PISANOLISTNA BUKEV (Fagus sylvatica tricolor) 

Drevo zraste 15 m visoko. Krošnja je gosta, ker listi poganjajo tudi znotraj nje, zelo obsežna in ovalne oblike. Iz kratke glavne korenine rastejo tik pod površjem plitve, daleč segajoče stranske korenine.

DEBLO ima največkrat pokončno, ravno, stebričasto razrast, le na vetru izpostavljenih gorskih grebenih raste skrivenčena in nizka. Njegov premer je do 2 m. Skorja je gladka in svetla, pepelnato siva s prečnimi razjedami in pogosto prekrita z belkastimi lisami lišajev. Veje so močne, popki so koničasti in rdečkasto rjavi, prekriti s številnimi izboklinastimi luskami.

LISTI so razmeščeni premenjalno. So veliki, zeleni z belo in roza obrobo, ovalni do elipsasti, celorobi ali rahlo nazobčani, imajo 5-7 parov listnih žil. Zgornja listna ploskev je temnejša od spodnje. Mladi listi so porasli z dlačicami in zgubani. Jeseni se listi obarvajo rdeče rjavo, in pogosto ostanejo na drevju do konca zime.

CVETOVI se pojavijo aprila-maja, v trenutku, ko vzbrste mladi belosvilnati mehkopuhasti listi, so dvospolni in ločeni. Za oboje je značilno drobceno, zvončasto in krpato cvetno odevalo. Moški cvetovi imajo 4-12 prašnikov in so zbrani v okrogla viseča socvetja - mačice na dolgih pecljih. Ženska socvetja so sestavljena samo iz dveh cvetov in stojijo na pokončnem debelem peclju. Vse socvetje obdaja skupen ovoj, ki je pokrit s številnimi ozkimi listi. Ovoj se razvije v skledico, ki je porasla z mehkimi kaveljčastimi bodicami, okoli oljnatega semena, ki se razvije iz ene same semenske zasnove v plodnici.

PLOD, trirobi orešek znan kot žir, dozori jeseni. V vsakem soplodju ali bukovici tičita po dva žira. Vsaka bukovica se odpre s štirimi loputami. Drevo plodi neenakomerno: eno leto daje veliko plodov, naslednji dve leti pa manj.

RAZMNOŽEVANJE poteka s semeni ali nespolno s stranskimi poganjki, ki jih je pri bukvah vedno zelo veliko.

  

 

 

Dobili smo veliko izbiro okrasnih trav:

  • Hachonecloa macra allgold in aureola,
  • Cortaderia (Pampaška trava),
  • Šaši različnih sort,
  • Miskantus sinensis več sort,
  • Penisetum zelen in zlat,
  • Imperata.

Okrasne trave

 

Nove sorte hortenzij:

Magical Four Seasons je nova selekcija hortenzij, ki zrastejo okrog 100 cm in cvetijo od maja do novembra. Dvo do trobarvni cvetovi skozi sezono cvetenja spreminjajo barvo in so zaradi tega prava paša za oči. Tako kot ostale hortenzije imajo tudi te rajši bolj senčne lege. Lahko jih sadite tako na vrt kot tudi v lonce.

Hortenzije

 

Hydrangea paniculata, metličaste hortenzije, ki cvetijo celo poletje:

  • BOBO stožčasta bela socvetja iz množice drobnih cvetov, zelo kompaktna sorta, tudi za večje cvetlične posode, cveti od julija do septembra, višina 60 - 70cm.
  • VANILE FRAISE velika bela gosta socvetja, ki s starostjo dobijo močno rožnato obarvanost, višina do 2,5m.
  • LIMELIGHT  velika socvetja so sprva svetlo zelena, kasneje pa posvetlijo v belo, višina 2,5m.
  • GRANDIFLORA zelo velika stožčasta socvetja, višina 2,5m.
  • GREAT STAR stočasto socvetje, ki ima večje in manjše zvezdaste cvetove, višina 2,5m.
  • PINKY WINKY kompaktna sorta, mlada stebla purpurna, socvetja izrazito stožčasta, sprva snežno bela, kasneje izrazito rožnata, višina 1,5m.
  • TARDIVA beli cvetovi neenakomerno razcveteni, višina 2,5m.
  • LITTLE LIME kompakten manjši grm, beli cvetovi, višina 60cm.

 

 

 

 

 

OBJAVE IZ LETA  2016

Dobili smo jagodičevje in še mnogo drugih sadnih sadik

Jagodičevje

  • rdeče, rumene, oranžne maline, 
  • robide
  • rdeči, črni ribez
  • joste
  • Sibirske, ameriške borovnice
  • aronije
  • rakitovce
  • šmarne hrušice
  • žižule
  • štajerske fige
  • smokve
  • aktinidije
  • kakije
  • črne, bele in rdeče murve
  • leske

trajnice in enoletnice

  • modro kaduljo
  • jesenski svišč
  • mačjo meto
  • oranžni ožep
  • kresnico
  • praprot
  • ameriški slamnik 
  • japonske anemone
  • helenije
  • spomladanske in jesenske rese
  • hebe
  • krizanteme
  • gaulterije
  • daboecije

 Herba Veronica Ameriška borovnica

Ameriški slamnik Astra

Črni ribez Daboecija

Gaulterija Heba Veronica

Helenij Japonska anemona

Jesenska resa Jesenska resa

Kadulja Kalocefalusmule

Krizanteme Leska

Malina Permecija

Rdeči ribez Robida

Rakitovec Rdeči ribez

Spomladanska resa Žižula

 

JAPONSKI DREN (cornus kousa)

TO JESEN POSADITE DREN – UŽITEN IN LEP!

Japonski dren je počasi rastoč listopaden grm ali manjše drevo. V višino zraste od 5 – 7m. Raste v zelo prepustnih rahlo kislih tleh na soncu ali polsenci. Cveti v začetku poletja. Cvetovi so bele barve. Jajčasti temno zeleni listi postanejo jeseni temno rdeče škrlatni. Iz cvetov se razvijejo užitni plodovi rdečkaste barve (drnulje). Plodovi imajo grobo kožo, meso je rumenkasto kašasto z več peškami. Izredno okusni so za hiter vitaminski prigrizek, peške pač izpljunemo – malo dela tudi ne škodi. Je solitarno drevo.

Japonski dren

 

ČRNI BEZEG

Čas belih cvetov, ki imajo prav poseben mamljiv vonj ja konec. Tukaj so že zrele jagode, ki pripadajo rastlini z imenom črni bezeg.

Črni bezeg (Sambucus nigra) je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov v višino. Spada v družino kovačnikov (Caprifoliaceae). Njena prvotna domovina je stari kontinent – Evropa. Dandanes pa je rastlina postala kozmopolitska vrsta na vseh celinah z zmernim podnebjem. Pristna je na vseh območjih, od nižin pa vse tja do 1400 metrov nadmorske višine. Za svoje domovanje ni zahtevna saj ji ustrezajo tako vlažni gozdovi kot gozdne jase ali pa žive meje. Uspeva na svežih, globokih, rodovitnih peščenih tleh, vendar ji tudi glinasta ali ilovnata tla ne povzročajo težav. Ustreza pa ji sončna do polsenčna lega. Črni bezeg najdemo tudi ob naseljih ali kmetijah, kjer je bil pogosto nasajen, saj je poznana zdravilna rastlina.

Opis rastline:

Črni bezeg ima na deblu razbrazdano lubje rjavo sive barve medtem ko so mlade vejice zelene barve s številnimi očesi. Listi z »neprijetnim« vonjem so lihopernati, jajčaste oblike, listni rob pa je drobno nazobčan. Majhni cvetovi so bele ali kremaste barve, združeni v socvetja s prav prijetnim vonjem.Čas cvetenja, odvisno od nadmorske višine in podnebnih razmer je od maja do junija. Drobni plodovi temno modre do skoraj črne barve, po katerih je rastlina dobila tudi ime,dozorijo že zgodaj jeseni (september).

Uporabni deli rastline:

Črni bezeg je ena tistih rastlin pri kateri so uporabni vsi deli rastline. Že zgodaj spomladi lahko nabiramo mlade poganjke in liste. V maju in juniju nabiramo cvetove. Za nabiranje cvetov je primerno sončno vreme saj je takrat na cvetovih tudi največ cvetnega prahu. Čas za nabiranje notranje plasti lubja na koreninah (za čiščenje ledvic in mehurja) je od februarja pa do novembra, medtem ko lubje stebel in vej nabiramo konec zime (februar, marec) in pozno jeseni (oktober, november). Seveda ne pozabimo na plodove!

* Listi in poganjki: pospešujejo delovanje znojnic in izločanje seča (odvajanje škodljivih snovi iz telesa). Listi bezga so lahko v pomoč pri zdravljenju sladkorne bolezni.

* Cvetje: pospešuje delovanje znojnic (večji učinek kot listi), zbija vročino pri prehladu in gripi, utrjuje sluznico v nosu in žrelu.

* Lubje debel, vej in korenin: ima odvajalni učinek ter pospešuje izločanje seča, za čiščenje ledvic in mehurja, pomaga pri mišičnem in sklepnem revmatizmu.

* Zrele (posušene) jagode: uporabljamo pri pljučnih boleznih, so blago odvajalo, hkrati pa zaustavljajo drisko.

Zdravilni učinki črnega bezga so poznani že več stoletij, danes pa bi lahko bil učinkovit tudi pri zdravljenju gripe H1N1. Raziskava iz leta 1995 je pokazala, da je bila popolna ozdravitev dosežena v 90% v 2-3 dneh (v kontroliranem kliničnem poskusu) oziroma v 6. dneh (placebo terapija). Manjša študija objavljena leta 2004 je pokazala, da je bilo 93% bolnikov z gripo pri uporabi bezgovega ekstrakta v dveh dneh popolnoma brez simptomov. Vendar je potrebno te ugotovitve potrditi še v večji študiji.

Bezeg pa ne uporabljamo samo kot zdravilno rastlino. Iz njega pridobivajo sokove, sirupe, brezalkoholne pijače »Shokata« (Fanta), vino in marmelado.Okrasne sorte bezga gojijo v vrtovih zaradi lepega socvetja, plodov in listov. Avtohtone vrste pa pogosto zasadijo za ohranjanje prav tako avtohtonih vrst metuljev in ptic.Čeprav so cvetovi bezga polni cvetnega prahu so opraševalci v večini muhe in hrošči.

Še več! Iz bezga lahko pridobimo različne barve: črno iz lubja, zeleno iz listov, modro ali lila iz cvetov in pa rdečo iz jagod. To zadnjo so včasih uporabljali za barvanje vina v temno rdečo barvo. Les bezga je mehak in rumenkaste bele barve, primeren za izdelovanje manjših predmetov.

 

RUMENI DREN (CORNUS MAS)

Rumeni dren je drevo, ki zraste od 6 do 8 metrov visoko. Ima jajčaste liste z ravnim robom, ki so nameščeni nasprotno. Zgornja stran listov je gladka, spodnja pa dlakava.

Drevo cveti z rumenimi dvospolnimi cvetovi, ki so združeni v kobule. Drevo cveti še preden se olista, iz oplojenih cvetov pa se razvijejo škrlatno rdeči koščičasti sadeži elipsaste oblike. Dren cveti že februarja, marca, plodovi pa zorijo konec avgusta do septembra. Plodovom pravimo drenulje, drnule, drnulje. So prijetno kiselkastega okusa in vsestransko uporabni (sok, marmelada, žganje). Razširjen je od srednje vzhodne Evrope vse do Male Azije. Pri nas ga največ najdemo na Krasu.

Zdravilnost in uporaba

Uživanje rumenega drena je priporočljivo ne samo za bolne, temveč tudi za zdrave ljudi. Poleg plodov drenulj (sokovi, marmelade, žganje), se za čaje uporablja tudi listje in lubje. Zdrav kot dren ni samo pregovor, temveč pomeni dobro cirkulacijo in delovanje telesa. Po pitju čaja rumenega drena ima človek tudi do štirikrat več energije. Čaj rumenega drena je odličen pogon za ves sistem. Ugodno vpliva na ščitnico, ki ji daje občutek toplote in ščitnica tako zoži vene, zato se takoj izboljša cirkulacija in z njo tudi delovanje vseh žlez in organov. Čaj rumenega drena je za vse bolnike rešitev motenj v cirkulaciji, za vse ljudi pa konec pomanjkanja energije.

Dren je odličen tudi kot preventiva pred boleznijo. Čaj rumenega drena je odličen tudi za zalivanje rastlin. Rastline, negovane s čajem rumenega drena, rastejo hitreje in bolj zdravo razporedijo svojo energijo. Pri cvetočih rastlinah se cvetovi podvojijo ali celo potrojijo, pri poljščinah pa je pridelek precej večji. Količinsko čaja rumenega drena ne moremo predozirati.

 

LAGESTREMIA INDICA (lagestremija)

Lagestremija je večji listopadni grm ali drevo.

Je zelo prilagodljiva rastlina, najbolje uspeva v vlažni, vendar dobro odcedni zemlji z veliko organske snovi. Najbolje, da jo posadimo na sončen del vrta.

Poznana je po svojem barvitem in dolgotrajnem cvetenju, ki se potegne še v jesen.

Prenese do -10C, tako da je primerna tudi za naše kraje, seveda ob pravilni zaščiti čez zimo.

 

HIBISCUS SYRIACUS (sirski oslez)

Hibiskus je listopadni grm, ki zraste do 3m.

Ustrezajo mu humozna in dobro odcedna tla. Sadimo ga na sončen ali polsenčni del vrta. Prenese nizke temperature, zato je primeren tudi za naše kraje.

Cvetovi so posamični in različnih barv, od bele, vijolične do rožnate.. Cveti julija in avgusta.

Cvetovi in listi osleza so užitni, zato jih lahko uporabimo za solate in čaje.

 

BUDDLEJA DAVIDII (metuljnik)

Metuljnik zraste do 5m visoko in ima usločeno rast. 

Ustrezajo mu skromna in odcedna tla, na sončnih a zavetrnih legah.

Zaradi barve in oblike cvetov, pa tudi zaradi medečine, jih obletavajo metulji. Cvetijo v dolgih grozdastih socvetjih, od bele, do modre in rožnate barve. Cveti od julija do jeseni.

 

 

TISA

Taxus baccata navadna tisa
Navadna tisa je počasi rastoče, zimzeleno iglasto drevo, s široko razraslo krošnjo. Krošnja je s prva stožčasta, kasneje kupolasta. V višino zraste do 15 m. Pogosto raste večdebelno. Skorja je rdečkasto rjava in se pri starejših drevesih lušči v trakovih. Pri tisi imamo ločene ženske in moške rastline, ženske rastline razvijejo rdeče plodove.
Za dobro rast potrebuje dobro odcedna, humusna, zračna tla, ne prenaša zastajajoče vode. Dobro uspeva tako na sončnih, kot tudi na zasenčenih legah. Zelo dobro prenaša onesnažen mestni zrak, nizke temperature in velika temperaturna nihanja, se zelo lepo obrašča, tudi iz starejših vej in debla. Primerna je za posamične zasaditve, sajenje v skupinah in zelo primerna za žive meje, za oblikovanje in vzgoja bonsajev. Celotna rastlina tise je strupena razen rdečega olesenelega dela plodu. V Sloveniji samoniklo raste po vsej državi v senčnih bukovih in mešanih gozdovih. Najstarejše rastline so stare preko 2000 let. Najstarejša tisa v Sloveniji je Solčavska tisa stara preko 700 let, najstarejši tisovec pa tisovec v Stranah pri Postojni star preko 500 let. Tisa je v Sloveniji zaščitena rastlina. Velik pomen ima v mitologiji in releigiji. Simbolizira večno življenje in povezavo med mrtvimi in živimi. V preteklosti je imela tudi zelo pomembno vlogo v vojski. Iz njenega lesa so izdelovali loke. Puščice po so namakali v tisin strup.

Taxus x media Hilli
Hibrid navadne Taxus baccata in japonske tise Taxus cuspidata. Počasi rastoč zimzelen grm, goste rasti, ovalne oblike. V višino zraste 8 do 10 m. Sorta Hillii je moška rastlina in ne oblikuje plodov. Zelo primerna za zasajanje živih mej in za oblikovanje.

Taxus x media Hicksii
Tudi hibrid navadne in japonske tise. Počasti rastoč zimzelen grm, goste rasti, stožčaste oblike. V višino zraste 3 -4 m. Ima najtemnejše iglice od vseh sort. So ženske rastline in oblikujejo rdeče plodove.

Taxus baccata Fastigiata
Počasi rastoč pokončen iglavec, ki tvori stebrasto obliko brez striženja. Odkrili so ga na Irskem leta 1780. Uporablja se za zasajanje ozkih živih mej, za zasajanje v skupinah ali za posamične zasaditve za poudarek vertikalnih linij. Iglice so temno zelene. V višino zraste 5 – 7 m, v širino do 1 m. Ženske rastline oblikujejo plodove.

Taxus baccata Fastigiata Aure
Podobna Taxus baccata Fastigiata le de ima mlade odganjke svetlo zelene s svetlo zlatim robom, ki dajejo celotni rastlini zlat videz.

Taxus baccata David
Zanimiva nova sorta tise pokončne stebričaste rasti, z zlato rumenimi mladimi odganjki. Višina 2 – 3 m.

Taxus baccata Sumergold
Počasi rastoča sorta s košato razrastjo. Iglice so preko poletja zlato rumene barve. V višino zraste 1 – 2 m, v širino 2 – 3 m.

Taxus baccata Semperaurea
Velik košat zimzele grm, s pokončnimi vejami, mladi poganjki so zlato rumeni, pozimi obarvani oranžno. V višino zraste 3 – 4 m, v širino 4 – 5 m.

Taxus baccata Dovastoniana
Zanimiv, zimzelen pokončno rastoč iglavec s povešavimi vejami. Zelo primeren kot soliterna rastlina, ali za sajenje v skupinah. Višina 6 -8 m, širina 5 – 7.

Taxus baccata Dovastoniana Aurea enaka razrast, mladi odganjki zlato rumeni.

Taxus bacata Repandens
Zimzelen iglavec z zelo široko razrastjo. V širino zrate od 3 – 4 m, v višino 1,5 m. Zelo primerna kot pokrovna rstlina, uspeva tako na soncu kot tudi v senci. Ima zelo temno zelene iglice.

Slike vir: svetovni splet

 

CERCIS CANADENSIS »LAVANDER TWIST« – POVEŠAVO JUDEŽEVO DREVO

Drevo z zelo atraktivno obliko, ki se poda tudi v najmanjše vrtove. Veje so padajoče in vse tja do maja polne drobnih rožnatih cvetov, ki se pojavijo pred olistanjem. Listi so kroglaste oblike in temno zelene barve. V jesenskem času se obarvajo v živahne rumene odtenke. V višino zraste do 3m, v širino 2,5m. Dobro uspeva v navadnih vrtnih tleh. Potrebujejo zatišno lego.

Cercis Canadensis Lavender Twist

 

CERCIDIPHYLLUM JAPONICUM PENDULUM - POVEŠAVA KATSURA

Drevo z vitkimi padajočimi vejami izhaja iz Japonske in Kitajske. Listi, ki so v obliki srca se v pomladnem času obarvajo rožnato, poleti so zeleni, v jeseni pa se spreminjajo od roza, rumeno oranžne in purpurne. Ko listi odpadajo dišijo po karamelu. V višino zraste do 6 m, v širino do 4m. Potrebuje kisla tla.

 

TAXODIUM DISTICHUM CASCADE FALLS - POVEŠAVA MOČVIRSKA CIPRESA

Listopadni iglavec s široko padajočo krošnjo, ki izvira iz ZDA. Dolge, tanke, padajoče veje so obrasle z travnato zelenimi iglicami, ki se v jesenskem času spremenijo v rumeno-bakreno barvo in odpadejo. V vlažnih razmerah zraste v manjše drevo ( višina 3-5m, širina 2m). 

 

Prunus laurocerasus Genolia®

Novost med lovorikovci, vzgojen v Švici. Odlikuje ga zelo dobra odpornost na nizke zimske temperature do – 20 o C. Idealna, zimzelena rastlina za žive meje saj ima zelo ozko, gosto, pokončno rast. V višino zraste do 3 m, v širino le 1 meter. Na leto zraste v višino 30 – 50 cm, v širino 5 – 10 cm. Zaradi ozke, pokončne rasti, dobro prenaša tudi večje snežne obremenitve. Malo cveti in tudi malo rodi. Uspeva v normalnih vrtnih tleh, na sončnih in polsenčnih legah.

Višina vlončenih sadik 110-120 cm.

 

MOČVIRSKI TAKSODIJ (TAXODIUM DISTICHUM)

Močvirski taksodij ali močvirska cipresa je do 50 m visoko in do 2 m debelo listopadno iglasto drevo. Njegova krošnja je nepravilno razširjena. Deblo je pri dnu zelo močno odebeljeno, skorja se lušči. Koreninski sistem je plitev in na mokrih mestih iz korenin poženejo do 1 m visoke prezračevalne korenine. Poganjki so dolgi in kratki. Dolgi poganjki do jeseni porjavijo in olesenijo. Kratki poganjki pa so 5- 10 cm dolgi, premenjalno nameščeni, ne olesenijo in jeseni odpadejo. Listi na dolgih poganjkih so luskasti in spiralno nameščeni, listi na kratkih poganjkih so iglice.

Najbolje raste na globokih, peščeno – ilovnatih in predvsem v zgornji plasti vlažnih tleh. Ker dobro prenaša visoko podtalnico in dolgotrajnejše poplave, je pogostejši na močvirnatih tleh, raste lahko tudi na bolj sušnih tleh. Apnenčasta tla mu ne ustrezajo. Potrebuje topla poletja, v mladosti je občutljiv za mraz, odrasel za krajši čas prenese temperaturo celo do – 34. Je svetloljubna in hitro rastoča vrsta, doživi starost do 1200 let.

V Sloveniji ne raste samoniklo, vendar je v vseh delih precej pogosto okrasno drevo.

 

NA KISLIH TLEH KRALJUJEJO RODODENDRONI IN AZALEJE

Rododendroni in azaleje so sorodne rastline, ki uspevajo na kislih tleh.

Rododendroni in azaleje potrebujejo kisla tla

Rododendroni ne marajo močnega vetra in neposrednega opoldanskega sonca. Najbolje uspevajo na vzhodnih in severnih straneh hiš. V primeru, da jih posadimo na odprtem, izberemo rastišče, kjer se izmenjavata sonce in senca. Sadimo jih spomladi ali jeseni. Rododendroni ljubijo dobro odcedna tla z veliko organske snovi. V težkih glinastih tleh lahko rododendrone posadimo v visoke grede ali pa jim moramo zagotoviti dobro odvodnjavanje. Rododendroni tudi ne prenašajo alkalnih tal. Zaradi številnih zahtev je najbolje, da izkopljemo veliko sadilno jamo, v katero dodamo vsa sredstva za izboljšavo lastnosti tal. Izkopano zemljo zmešamo s šoto in po potrebi še z žveplom, ki bo znižalo pH tal.

Kako poskrbimo za rododendrone in azaleje

Rododendroni imajo dokaj plitve korenine, zaradi česar jih moramo poleti močno zalivati, hkrati pa moramo paziti, da ne poškodujemo korenin pri odstranjevanju plevelov. Priporočljiva je tudi uporaba zastirke, ki zmanjšuje izparevanje vode in hkrati pa preprečuje rast različnim plevelom.
Pri gnojenju rododendronov se moramo izogibati uporabi alkalnih gnojil. Rastline pognojimo takoj po cvetenju. Po potrebi (če pride do kloroz) dodajamo še elemente kot sta magnezij (Mg) in železo (Fe). Pomanjkanje železa se pojavi v alkalnih tleh. Značilni simptomi pomanjkanja železa so porumeneli (klorotični) list z zelenimi žilami. Simptomi se najprej pojavijo na mladih listih, po čemer jih boste lahko razlikovali od pomanjkanja magnezija (najprej porumenijo starejši listi).
Rododendrone gnojimo le do sredine poletja. Tako bomo poskrbeli, da bo rastlina pravočasno prešla v mirovanje in zmanjšali možnost poškodb preko zime. Za izboljšanje njihove prehrane lahko uporabite tudi erikoidne mikorizne glive.
V primeru, da nismo izbrali rastline, ki je prevelika za izbran prostor, je obrezovanje omejeno na odstranjevanje odmrlih cvetov. Obrezovanje vej opravimo po potrebi takoj po cvetenju. Pred cvetenjem pa lahko odstranimo veje, ki so odmrle čez zimo.

 

Namnožite si najljubše rododendrone

Listopadne azaleje komercialno vzgajajo iz semen, medtem ko lahko zimzelene vzgojimo tudi s potaknjenci iz neolesenelih poganjkov. Potaknjenci potrebujejo 6-8 tednov, da se zakoreninijo. Najprimernejši čas za razmnoževanje s potaknjenci je pri azalejah junij/julij, pri rododendronih pa avgust/september. Potaknjenci naj bodo dolgi 8-12 cm. Odstranimo jim spodnje liste in jih potaknemo v substrat (mešanica šote in peska).

 

 

Photinia serratifolia Crunchy

CELTIS AUSTRALIS – Navadni koprivovecNavadni koprivovec je listopadno drevo, izvirajoče iz južne Evrope, severne Afrike in male Azije, čeprav gojeno kot okrasno drevo raste tudi zunaj Sredozemlja v krajih s prehodno celinskim podnebjem.Za vrsto je značilno gladko sivo lubje ter koščičasti užitni moknati plodovi. Listi so podobni koprivovim, plod ima veliko koščico in je sladkega okusa. Navadni koprivovec je simbolno drevo Istre: zaradi njegove suholjubnosti, estetskih lastnosti in sence, ki jo daje, je priljubljen v istrskih drevoredih. 
FRAXINUS ORNUS MECZEK – Mali jesenMali jesen je manjše listopadno drevo. V višino zraste 5 – 6 m. Krošnja je gosta in ima obliko pravilne krogle premera 3 – 4 m. Lubje je sivo in gladko. Listi so manjši, pernati, temno zeleni, jeseni se obarvajo zlato rumeno do vijolično rdeče. Ima zelo opazne cvetove, ki so v velikih, visečih latastih socvetjih, drobni, številni, smetanasto beli, zelo opazni. Cveti maja in junija. Plodovi so redki ali pa jih celo ni. Glede tal ni zahteven, dobro uspeva tudi na suhih, peščenih tleh.
ACER GRISEUM  - Papirnolubjasti javor ali sivi javorSivi javor je vrsta javorja, ki izhaja iz osrednje Kitajske in je priljubljeno drevo. Je manjše rasti in v kratkem času nastanejo na deblu in glavnih vejah papirno tanki svitki oranžno rjave barve. Svitki odluščene skorje so prosojni. Ime sivi javor je dobil zato, ker so poleti listi na spodnji strani sivo polsteni.
ACER RUFINERVE – Rdečežilni javorRdečežilni javor je majhno, pokončno, zmerno rastoče, pogosto večdebelno, listopadno drevo. V višino in širino zraste 6 – 8 m. Krošnja je široka ovalna do kroglasta. Lubje mladih poganjkov je olivno zeleno, starejše pa postane sivo z izrazitimi belimi vzdolžnimi progami in je zelo okrasno. Listi so dlanasti, plitvo tri krpi, krpe neizrazite s koničastimi vršički. Robovi listov so plitvo nazobčani, list je temno zelen, jeseni rumeni, oranžni do živo rdeči. Cvetovi so rumeno zeleni. Cveti maja. Plodovi so krilati oreški, v parih rdeče barve. Zreli so v septembru – oktobru.
SALIX FANTAZIJA - Vrba LIRIODENDRON TULIPIFERA CHAPE HILL – Nova posebna sorta tulipanovca sorte CHAPE HILLJe posebna redka sorta tulipanovca. Listi so veliki lopatasti zeleni z bakreno zelenimi cvetovi. Ta sorta tulipanovca je dobra izbira drevesa za večje vrtove in gozdne površine in zacveti pred desetim letom. Drevo raste na polnem soncu in v vlažni senci. Rad ima vlažna in rodovitna tla. Tulipanovec na splošno ne raste dobro v suhih tleh.  Ima močno rast in je veliko razvejano drevo. V višino zraste 25 m in doseže 15 m v širino. Boljše raste na legah zaščitenih pred močnimi vetrovi.
ZELKOVA SERRATA GREEN VASE – Japonska zelkovaHitro rastoče, srednje veliko listnato drevo. Oblika drevesa je v obliki črke V s kratkim deblom in pokončno razvejanostjo. Zraste do 25 m v višino in širino. Je domorodna na Japonskem, Tajvanu in vzhodni Kitajski. Opazna je po obliki krošnje in po privlačnem lubju. Krošnja ima obliko krone in jeseni se listi obarvajo oranžno rdeče.  MACLURA - MakluraMaklura je listopadno drevo, ki doseže višino do 10 m in ima značilno kroglasto krošnjo, ki jo sestavljajo veje z močnimi trni. Listi drevesa so podolgovati, gladki in imajo valovit rob, na veje pa so nameščeni izmenično. Les drevesa je trd, lubje pa je rumenkasto. Iz lesa pridobivajo barvilo morin. Na ranjenih mestih se iz lesa izceja gost mleček. Cvetovi drevesa so enospolni, moški so pecljati in združeni v grozdastem visečem socvetju, ženski pa so zbrani v okroglem socvetju na kratkem peclju. Oplojena socvetja razvijejo soplodja, sestavljena iz številnih drobnih koščičastih sadežev, ki so zbrani v okrogel plod, prekrit z bradavičasto skorjo, ki je sprva zelene barve, nato pa postane rumena in na koncu oranžna ter je na pogled podobna pomaranči. Sadež ni užiten.
PHELODENDRON AMURENSE – Amurski plutnikAmurski plutnik je listnato drevo z zaobljeno, široko razširljivo krono. Opazen je zaradi svoje privlačne oblike, lubja in listja. V višino zraste 15-20 m. Ima kratko deblo in nizko horizontalno krošnjo. Listi so sestavljeni, neparni, rumeno zeleni. V jeseni se obarva rumeno. Drevesa so ločena moška in ženska. Cveti v maju in juniju z nežnimi, rumenkastimi zelenimi cvetovi. Plod je mesnat podoben grahu, dozori jeseni in je na drevesu celo zimo. 
TILIA PLATYPHYLLOS LACINIATA – Lipa z narezanimi listiPosebna sorta lipe s fascinantnimi, globoko rezanimi listi, ki skoraj izgledajo, kot da so bili razrezani. Drevo ima gosto, koničasto krošnjo in je primerno za večje vrtove in gozdne površine. Raste tako na soncu kot v senci. Zahteva dobro odcedna in rodovitna tla. Cveti od junija-julija. Cvetovi so bele barve. Raste srednje hitro do višine 15 m in širine 8 m.
TILIA CORDATA GIRARDS PENDULA NANA – Povešavi  pritlikavi lipovecPritlikavi povešavi lipovec, ki zraste v višino 2 m in ima 10 cm letnega prirasta. Krošnja je majhna, zgoščena krona kroglaste oblike. Konice poganjkov se povešajo. Ima majhne liste z dišečimi cvetovi. Poleti je dekorativen zaradi pritlikave rasti in gostih vejic in listov. Zaradi kratkih poganjkov in skrajšanih internod, ki tvorijo nepravilno strukturo rumeno-rjavih, svetlih vej, je tudi pozimi videti zelo privlačna in videti kot bonsaj. Drevo je primerno  za majhne vrtove in sajenje vzdolž pločnikov, pa tudi za gojenje v posodah. Dobro prenaša rezanje.
















NA VRH