Vrtnarija in drevesnica Rajski vrt       
Tržaška cesta 330
1000 Ljubljana

E: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
T. vrtnarija: 051 360 040, 051 360 041       
T. urejanje vrtov: 051 360 041

ODPIRALNI ČAS:
vrtnarija je zaprta,
se vidimo spomladi.

 

 

Nega rastlin

Pravilno obrezovanje in vzgoja ohranja rastlino rastno in zdravo.

OBREZOVANJE SADNIH IN OKRASNIH RASTLIN

ObrezovanjePravilno obrezovanje in vzgoja ohranja rastlino rastno in zdravo, vpliva na velikost, na obliko, izboljšuje okrasno vrednost in rodnost. Pravilno obrezovanje je najpomembnejše pri mladih rastlinah, ko se oblikuje ogrodje pravilno enakomerno razporejenih vej.  Stopnja obrezovanja je odvisna  od rastline in želenega učinka.

Za pravilno obrezovanje moramo poznati osnovne zakonitosti rasti. 

Krošnja in korenine:

Koreninski sistem rastline je zrcalna slika krošnje, le da je pod površjem tal. V koreninah je shranjen škrob in sladkorji, ki nastanejo v listih pri fotosintezi. Iz tal črpajo vodo in rudninske snovi in jih pošiljajo navzgor v nadzemne dele rastlin. Korenine začnejo spomladi, še pred pojavom listov pošiljati močan tok sokov v poganjke. Če obrezujemo v tem času začne iz odrezanega mesta kapljati sok.

Pri zimskem obrezovanju z rezjo odstranimo kar nekaj popkov. Ker preostali popki dobijo več soka, kot bi ga sicer je rast  poganjkov iz teh popkov bujnejša.  Z zimsko rezjo ne smemo pretiravati, ker drugače porušimo razmerje med velikostjo krošnje in korenin. Pri premočni rezi, bo rastlina začela poganjati manj daljših poganjkov, ki bodo predolgi in premalo trdni. Zimsko rez opravljamo konec februarja ali v začetku marca, temperatura ne sme biti pod -5 ˚C.

S poletno rezjo rastlino umirjamo v rasti. Z odstranitvijo olistanih poganjkov bo rastlina izdelala in v korenine posla manj  rezervnih snovi zaradi česar bodo novi poganjki spomladi manj številni in šibkejši. Poletno rez rastline prenašajo zelo dobro, ranjena mesta se zelo hitro zacelijo, tako da so rastline čim krajši čas izpostavljene vdoru različnih povzročiteljev bolezni. Z zgodnjo poletno rezjo ( sredina junija do začetka julija ) spodbudimo razvoj cvetnih popkov. Pri pozno poletni rezi samo izjemoma odženejo novi poganjki. Poletno rez je potrebno zaključiti do sredine septembra, ko rastline preidejo v fazo mirovanja. Poletne rez ne smemo opravljati v hudi vročini in suši.

S pomladitveno rezjo, ki jo delamo postopno pomlajujemo rastline.

Pritisk sokov: korenine potiskajo sokove vedno navzgor po rastlini, tako dobijo največ vode in hranil najvišji poganjki in popki.
Na kvišku rastočih poganjkih se bodo najbolj razvili najvišji popki, spodnji pa bodo ostali krajši.
Na poševnih poganjkih bo rast najmočnejša na zgornjih  pokončnih popkih.
Na povešenih poganjkih bo najmočnejša rast popkov na temenu.

 

Pravila vzgojne rezi: Osnovno vejno ogrodje sestavljajo osrednje vejno vreteno s štirimi do petimi ogrodnimi vejami. Teh vej ne krajšamo, odstranimo pa druge stranske veje, predvsem močne in pokonci rastoče. Ostanejo samo šibke in vodoravno rastoči stranski poganjki.
Naslednjih sedem let je potrebno paziti, da se  na osrednjem vejnem vretenu ne razvijejo poganjki, ki bi tekmovali z ogrodnimi vejami ali bi njih ogrožali. Redno je potrebno odstranjevati pokončne (bohotivke) ali počez rastoče poganjke. Če se pojavita dva ali več poganjkov, ki se pojavijo na isti višini jih je zelo priporočljivo odstraniti. Listavci bolje prenašajo poletno rez. Poletna rez pa tudi upočasni rast. Obrezovanje okrasnih listnatih dreves Rez odraslih rastlin: Ko se listopadno drevo dobro razvije načeloma ne potrebuje več rezi. Odstranimo samo polomljene ali poškodovane veje. Vsa ostala obrezovanja pa naj opravi strokovnjak arborist, ker je delo strokovno in nevarno. Nepravilno obrezovanje, obglavljanje dreves lahko povzroči njihov propad.
V nasprotju z listavci iglavci ne marajo obrezovanja.
Obrezovanje iglastih drevesTisa je edina, ki jo lahko pomlajujemo. Čeprav dobro prenaša obrezovanje ni priporočljivo odstranjevati zelo debelih ogrodnih vej ali osrednjega vretena. Samo grmastim sortam ne škodi, če odstranimo kakšno tanjše deblo. Pregoste veje moramo razrečiti, odstranimo pa lahko tudi moteče veje, ki izraščajo iz debla, če ne naredimo večjih ran. Obrezujemo jo konec februarja.
Krajšanje smreke ali jelke vrtnarji nikoli ne priporočamo. Kadar je to zares nujno ga je potrebno obrezati čimbolj previdno in zmerno. K odrezanemu vrhu je potrebno privezati palico in nanjo čvrsto pritrditi eno od najbližjih stranskih vej, ki bo postala nov vrh. Po vsej dolžinidrevesa skrajšamo dolge stranske veje, da bo drevo enakomerno obrezano in čimbolj naravno.
Paciprese in kleki se ne obnavljajo iz starega lesa, zato jih obrezujemo z redčenjem. Vrh obrežemo tako, da v zgornji četrtini drevesa odstranimo najdaljše poganjke in pustimo samo krajše veje. Na obrobju krošnje prirežemo dolge veje in preusmerimo rast na stranske poganjke. Po dveh do treh letih, ko se na odrezanih vejah že razvijejo stranski poganjki, obrežemo še vse tiste veje, ki jih pri prejšnjem obrezovanju nismo porezali. Postopek redčenja moramo vsakih nekaj let ponoviti.  Redčenje pacipres in klekov
Kdaj obrezujemo grmovnice je odvisno predvsem od tega na katerih poganjkih se razvijejo cvetni brsti in koliko časa ostanejo ti poganjki vitalni.
Obrezovanje pred cvetenjemObrezovanje pred cvetenjem: pred cvetenjem obrezujemo vse grmovnice, ki spomladi oblikujejo cvetove na letošnjih poganjkih. Za večina teh grmov velja, da jih krepko obrezovanje spodbudi k močnejšemu cvetenju in razraščanju. Najbolj znana sta metuljnik in oslez. Pri obrezovanju pa moramo poleg cvetenja misliti tudi na obliko. Pred cvetenjem obrezujemo tudi rastline, ki imajo bolj ali manj trdno vejno ogrodje. Metuljnik ima v spodnjem delu precej krepke veje, ki pa lahko v hudi zimi zmrznejo, mlajših, ki rastejo naravnost iz tal pa mraz ne poškoduje. Take  rastline vsako leto krepko porežemo in olesenele dele nadomestimo z mlajšimi. Podobno obrezujemo tudi poleti cvetoče medvejke, metličaste hortenzije, pokovec in petoprstnike.
Obrezovanje po cvetenju Pri zgodaj spomladi čvetočih grmih se cvetni popki razvijejo že prejšnje leto. Zato jih obrezujemo po cvetenju. Ker pa po cvetenju kmalu razvijejo cvetne popke že za naslednje leto, z obrezovanjem ne smemo čakati predolgo. V to skupin sodijo grmi, ki imajo cvetove na enoletnih dolgih poganjkih kot je mandelj.  Rastline, ki cvetijo na enoletnih dolgih in tudi stranskih poganjkih kot forzicija. Po cvetenju obrazujemo tudi rastline, ki cvetijo na starejših in kratkih poganjkih. Teh grmovnic ni potrebno obrezovati vsako leto, temveč le poredko. To sta npr. šmarna hrušica in nepozebnik.
Obrezovanje po cvetenju    
Kadar se grmi postarajo ali zrastejo previsoko jih pomladimo. Pomladimo jih tako, da jim enega ali več starejših poganjkov nadomestimo z mlajšim. Ta poganjek mora pri necepljenih rastlinah rasti direktno iz tal.  Pri cepljenih grmih pa čim bliže cepljenemu mestu. Pomlajevanje okrasnih grmov
Pri cepljenih grmovnicah se pojavijo divjaki, ki poganjajo iz koreninske podlage. Te poganjke je potrebno izpuliti iz tal že poleti, dokler so še mehki in upogljivi. Razgrniti moramo prst, da pridemo do njihovega izvora. Če jih samo odstrižemo tik nad tlemi bomo samo spodbudili njihov rast.
Zaradi večkratnega obrezovanje divjakov pri tleh nastanejo debeli štori, ki jih je najbolje odžagati s korenin.
Odstranitev divjakov  
Pri grmih, ki imajo obarvane poganjke (beli in rdeči dren), skrajšamo te spomladi na 5 – 8 cm dolge štrclje predenj začnejo odganjati. Okoli grma dobro pognojimo, da spodbudimo rast  in zastremo. Ta način spodbudi rast novih krepkih poganjkov, njihova barva je posebno živa.  Obrezovanje grma pri tleh za zimski učinek  
Podlaga pri sadnem drevju določa stabilnost, bujnost in začetek prehoda v rodnost. Sadno drevje, nekatero jagodičevje in lesko lahko vzgajamo v različnih oblikah. Obliko določamo z rezjo in upogibanjem vej. Uporabljamo zimskopoletno, vzgojno, rez v rodnosti in pomladitveno rez.
 Vzgojne oblike:
Neomejene drevesne oblike so oblike, kjer malo obrezujemo in upogibamo veje in so podobne obliki naravnega drevesa. To so sadni grm, vretenast grm, srednje debelno in visoko debelno drevo.
  Sadni grm: Deblo visoko 90 cm. Veje izhajajo iz vrhnje tretjine, krošnja je zelo odprta. Drevo visoko do 4 m.
Obrezovanje sadnega drevja in jagodičevja Vretenast grm: Višina do 2 m. Veje izhajajo iz debla v velikem kotu. Ima malo vej, vse pa so obrezane teko, da rodijo kolikor je največ možno.
Vretenast grm     Srednjedebelno drevo: deblo visoko 1 - 1,5 m, veje podobno razporejen kot pri sadnem grmu, drevo je visoko do 5 m.
  Srednjedebelno drevo     Visokodebelno drevo: deblo visoko 1, 5 – 2 m, veje razporejene enako kot prejšnja oblika, višina do 5 m.
Visokodebelno drevo  
Sončna os:
 drevo visoko 3 – 4 m. Veje izraščajo iz debla v zelo odprtem kotu, tako da so upognjene navzdol. Upognjen je tudi vrh. Redno moramo izrezovati vse bohotivke, to so poganjki, ki rastejo navpično in zelo bujno. Ta vzgojna oblika, da zelo veliko zelo kakovostnih plodov. Drevo je dobesedno obloženo s plodovi.
Omejene oblike so kordon, palmeta in špalir. Te oblike zahtevajo veliko rezi in upogibanja vej. Za te oblike so primerna drevesa s šibko rastjo.Kordon: Do 2 m visoko deblo z rodnimi brstikami, ki zelo obilno rodijo. Navadno se gojijo pod kotom 45 ˚, lahko pa se gojijo tudi navpično ali vodoravno.
Kordon Palmeta:Vzgojena z glavnimi vejami, ki ustvarjajo obliko pahljače. Glavne veje so obrasle z rodnimi brstikami. Deblo visoko le 25 cm.
Palmeta   Špalir: vzgajamo z ustreznim parom vodoravnih vej, ki se širijo iz debla z enakomernimi presledki. Število parov vej je odvisno od moči drevesa in ogrodja. 
Špalir
Obrezovanje kivijaOgrodje predstavlja osrednji pokončni poganjek iz katerega izrašča vodoravni stranski poganjki.Te ogrodne poganjke vsako leto podaljšamo za 1 m. S tem dosežemo, da popki odženejo po vsej dolžini.
Iz popkov se razvijejo rodni poganjki. Cvetne zasnove se oblikujejo že v prejšnjem letu, cvetovi pa se spomladi pojavijo na spodnjem delu letošnjega poganjka. Te rodne poganjke poleti skrajšamo na 1 m.
Naslednjo pomlad odstranimo vse rodne poganjke in jih odrežemo na 5 cm čepe.
Po šestih do sedmih letih se vitalnost poganjkov zmanjša, zato jih moramo nadomestiti s stranskimi poganjki, ki so bližje stranski ogrodni veji in jih skrajšati na dolžino 5 cm.
Kadar se postara cel stranski poganjek, ga zamenjamo z mlajšim ki je bližje ogrodnemu poganjku. Skrajšamo ga na1 m in privežemo k opori.
   
Obrezovanje ribeza in kosmuljeTe vrste vedno poganjajo nove poganjke iz tal. Za ogrodje vsake rastline zadostuje 10 do 12 takih poganjkov. Na njih se razvijejo rodni poganjki. Rdeči ribez in kosmulje rodijo predvsem na enoletnih, do 20 cm dolgih poganjkih, ki rastejo na dvoletnih dolgih poganjkih. Črni ribez in josta rodita  na enoletnih, dolgih poganjkih, ki merijo več kot 20 cm. V grmu pustimo rasti različno stare poganjke, tako da bodo najstarejši stari največ 5 let. Vsako leto zamenjamo dva najstarejša poganjka. Pri rdečem ribezu in kosmulji je potrebno redčiti vrhove poganjkov in jih nadomeščati z mladimi stranskimi poganjki. Na čep skrajšamo tudi odvečne rodne poganjke. Črni ribez in kosmuljo se obrezuje krepkeje kot rdeči ribez. Tako obrezovanje spodbuja nastanek enoletnih, dolgih poganjkov.
     
Maline in robide imajo sadeže na enoletnih poganjkih. Borovnice pa rodijo na enoletnih dolgih in kratkih poganjkih. Maline in robide vsako leto poženejo iz tal več ne razvejanih poganjkov, ki so pri robidi dolgi do 5 m. pri malina pa do 2 m. Borovnice rastejo grmičasto, njeni poganjki se postarajo po 10 letih.
Pri malinah poleti, takoj po obiranju izrežemo vse iztrošene poganjke, odstranimo tudi vse odvečne in šibke poganjke. Pri robidi stranske poganjke enoletnih rozg spomladi skrajšamo na 3 popke, nato pa še glavne poganjke na 3 m. Pri borovnici je potrebno močno razvejane rodne poganjke redno nadomeščati z mladimi. Z vršičkov rodnih poganjkov moramo redčiti stranske poganjke.
  Obrezovanje maline, robide Obrezovanje borovnice
NA VRH