Vrtnarija in drevesnica Rajski vrt       
Tržaška cesta 330
1000 Ljubljana

E: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
T. vrtnarija: 051 360 040, 051 360 041       
T. urejanje vrtov: 051 360 041

ODPIRALNI ČAS:
ponedeljek - petek: 8.00 - 19.00
sobota: 8.00 - 17.00
nedelja: zaprto

 

 

Vrsta tal

Spoznajte tla v svojem vrtu.

TLA

Tla so zelo zapletena in aktivna snov, ki jo sestavljajo majhni delci različnih razpadlih kamnin, organski ostanki ali humus ter rastline, živali in bakterije. Za gojenje rastlin so zdrava tla nujno potrebna, saj jim nudijo potrebno fizično oporo, jih preskrbujejo z vodo, zrakom in rudninskimi hranili. Če so tla v našem vrtu slaba, je več načinov, da jih popravimo. Vsaka tla lahko izboljšamo, če jim le namenimo nekaj časa in truda.

Z vodo prepojena tla lahko osušimo in izboljšamo njihovo sestavo z dodajanjem organskih sestavin, kot sta vrtni kompost ali preperel hlevski gnoj, kar poveča talno sposobnost za vezavo vode. Dodajanje mineralnih hranil z umetnimi gnojili je preprosto, kisla tla lahko popravimo z dodajanjem apna. Zastiranje in površinski dodatki izboljšujejo rast, s tem preprečujejo kalitev semen raznih plevelov in prekomerno izsuševanje tal, včasih služijo tudi za okras. 

Če želimo uspešno vrtnariti in zagotoviti rastlinam zdravo rast, moramo tla v našem vrtu dobro poznati.

 

VRSTE TAL

Tla delimo na pet različnih tipov, glede na vsebnost glinenih, blatnih in peščenih delcev.

Peščena tla

PEŠČENA TLA: To so suha, lahka tla, ki so zrnata, če jih podrgnemo med prsti. Najfinejši peščeni delci so veliki 0,2 mm, največji pa 2 mm. Peščenih tal ni težko obdelovati; zelo ugodna pa so tudi zato, ker se spomladi hitro segrejejo in jih zato lahko pripravimo bolj zgodaj kot večino drugih tal. Voda iz peščenih tal hitro odteka, zato se tudi hranilne snovi hitro izperejo in jih moramo nadomeščati z velikimi količinami organskih snovi in gnojenjem.

Ilovnata tla

ILOVNATA TLA: So težka, hladna, kadar so vlažna, so lepljiva, suha pa so trda in zbita. Najdrobnejši delci so manjši od 0,002 mm. To pomeni, da voda iz ilovnatih tal težko odteka, zato jih je v vlažnih razmerah težko obdelovati. Vendar jih je mogoče spremeniti v plodna tla, ki se dajo lepo obdelovati. V ilovnatih tleh je dovolj hranilnih snovi za rastline, obenem pa na teh tleh uspevajo številne različne rastline. 

Kamnita tla

KAMNITA TLA: Bleda tla, ki so videti zelo »lačna« in pogosto vsebujejo velik delež kamenja in kremena. Zaradi velikih delcev dobro odvajajo vodo in zato hitro izgubljajo hranilne snovi in vodo. Pogosto je vrhnja plast takih tal zelo plitva in zato neprimerna za rastline z globokimi koreninami. Poleg tega so kamnita tla zelo bazična, kar pomeni, da vsebujejo veliko apnenca, zato so negostoljubna za mnoge rastline.

Muljasto - mivkasta tla

MULJASTO-MIVKASTA TLA: Ta tla niso ne zrnata ne lepljiva. Delci so drobni, veliki 0,002 mm do 0,02 mm, zato so tla na otip gladka in svilnata. Kadar so vlažna, se rada sesedajo in postajajo hladna, težka in slabo odvajajo vodo, podobno kot ilovnata. Vendar jih je mogoče izboljšati z dodajanjem velikih količin dobro predelanega komposta ali gnoja. Na teh tleh dobro uspevajo enake rastline kot na ilovnatih tleh.

Šotna tla

ŠOTNA TLA: Šotna tla so značilne temno rjave ali sive barve in gobaste zgradbe. Vsebujejo zelo veliko razgrajenih organskih snovi in zato skoraj ni treba dodajati komposta ali gnoja. Mlajša rjava šotna tla je lažje obdelovati, so pa tud bolj plodna od težjih, črnih, ki so podobna barjanskim. Vse vrste šotnih tal slabo odvajajo vodo, zato jih je treba v tem pogledu izboljšati. Šotna tla so kisla, zato jim moramo dodati apnenec, da na njih lahko gojimo več različnih rastlin.

UGOTAVLJANJE VRSTE TAL

Vzemimo pest zemlje z vrta in  jo podrgnimo med prsti. Ilovnata tla so lepljiva in se oblikujejo v kroglico, ki spreminja obliko, če jo stisnemo. Peščena tla so groba in zrnata, medtem ko so muljasto-mivkasta tla svilnato gladka. Kamnita tla so suha, prhka in svetla, medtem ko so šotna pravo nasprotje-črna in vlažna.

HRANILNE SNOVI V TLEH

Rastline potrebujejo v tleh določene hranilne snovi v natančno določenih razmerjih. Te snovi zagotovimo z dodajanjem ustrezne količine komposta ali gnoja, vendar je treba včasih uporabiti tudi organska gnojila, da dosežemo potrebno ravnovesje. Način gnojenja in vrsta gnojila se razlikujejo glede na to, kakšna so tla, kje je vrt in koliko organskih snovi lahko dobimo. Tudi kislost in bazičnost tal ali pH vpliva na to, koliko so nekatere teh hranilnih snovi dostopne rastlinam. Ko izmerimo pH tal in jih izboljšamo, če je potrebno, se sprošča več hranilnih snovi, zato je zemlja rodovitnejša.

ANALIZA TAL

Tlom, ki veliko let niso bila obdelana,  običajno močno primanjkuje katera od prvin, ki so potrebne za zdravo rast rastlin. Najbolje je vzorec zemlje poslati v profesionalno analizo. Tako natančno izvemo kemično sestavo tal in tudi, če česa v njih primanjkuje, tudi natančno količino gnojila, ki ga moramo dodati. Pri nas take vrste analiz opravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije

 

Vir: Geoff Hamilton: Naravno vrtnarjenje, Vodnik za biološko neoporečno pridelovanje hrane in okrasnih rastlin, DZS,d.d., Ljubljana 1997.

NA VRH