Ljudske modrosti

Slovenski pregovori in reki.

PREGOVORI

JANUAR

Če v januarja drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka.
Toplota v januarju in vlaga, zimi v februarju pomaga.
Makarij jasen ali meglen, naznanja prav tako jesen.
Če Vincenc s soncem na trto posveti, na Martinovo ne bo suše v kleti.
Če Pavel Pozimec nebo razjasni, letina dobra gotovo sledi.
Anton, puščavnik in opat, ne pusti ne orat ne kopat.
Kadar Anton z dežjem prihaja se dolgo potem zemlja napaja.
Če v januarju ni snega, zato šele april ga da.
Če Vinka sonce peče v sode vino teče.
V januarju toplo – v februarju hladno.

FEBRUAR

Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo.
Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.
Če se na svečnico jasno zdani, zima rada še dolgo trpi.
Kakršno vreme na Petrovo kane, tako rado cel mesec ostane.
Če se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.
Februarski Valentin prinese ključ od korenin.
Če ptiči ujeti so tolsti, mesnati, bo dosti snega in mraza prestati.
Matija led razbija, če ga ni – ga pa naredi.

MAREC

Tisto leto ko v marcu grmi, lakote bati se ni.
Marec grmi, lakota beži.
Če v marcu mora kmet orati, bo v aprilu moral počivati.
Če je na štirideset mučencev lepo, bo štirideset dni ostalo tako.
Če je Jožef lep in jasen, je dobre letine prerok glasen.
Če se za Jožefa vreme zvedri, prežene za letino kmetu skrbi.
Če na Gabriela dan zmrzuje, slana nič več ne škoduje.
Če marec suši, april deži in majnik hladi, kašče, omare in sode polni.
Do Benjamina kar zeleno, bo do osorej posušeno.
Igrajo v marcu se mušice, v aprilu vzemi rokavice.
Če marec prah okrog pometa, nam dobro letino obeta.
Kar v marcu ozeleni se rado posuši.

APRIL

Če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh.
Če v aprilu rado grmi slane se bati več ni.
Če je na siksta polje zeleno bo letina dobra in zrnje kleno.
Če je na Jurjevo sončno, toplo, trta bogato rodila bo.
Če Juri toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri.
O Juriju še slepe mlade vrane, kmetje bodo volje razigrane.
Če na Marka bliska, grmi, slane se bati več ni.
Če v dežju drevo cvete, nikdar sadja ne daje.
Slana v aprilu je bolj nevarna, kot poleti toča in suša soparna.
April deževen, kmet ne bo reven.
Kadar murva že brsti, slane se bati več ni.

MAJ

Če maj se s poletno vročimo začenja, mraz še po Urbanu pogosto ne jenja.
Če se Pankracij v soncu peče, obilo mošta v sode priteče.
Če je pred Servacem poletje, mraz rad še pritisne na cvetje.
Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.
Če je na Urbana lepo, dobro suši se seno.
Če se Urbanu sonce zahoče, bo tudi poletje suho in vroče.
Slana v začetku maja zorenju sadja nagaja.
Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno.
Meseca maja dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga.

JUNIJ

Če junija sonce pripeka, vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka: obilo nam zemlja rodi.
Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane.
Kakor se Medard zdani, vreme štirideset dni drži.
Vid, dežja ne daj, da bo dobre žetve kaj.
Dež o Vidu ni ječmenu k pridu.
Če Ladislava moči dež po glavi, od nas se sedem tednov ne odpravi.
Dež na Ladislava – poletje po vodi splava.
Vid – češenj si.
Kakršno je vreme kresnic, tako bo tudi žanjic.
Sever, ki v tem mesecu vleče, obilo žita v deželo privleče.

JULIJ

Če je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo.
Če na Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanje z drevja obere.
Če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije.
Če na dan Marjete deži, orehov pričakovati ni.
Če na Jakoba dežuje, ostro zimo oznanjuje.
Aleš soparen in suh, napravi za zimo si dober kožuh.
Jakobova ajda in Ožbaltova repa je le redkokdaj lepa.
Ob Jakobu mora pšenica zoreti ali zgoreti.
Če Magdalena v dežju stoji, dolgo, slabo poletje preti.
Če je v tem mesecu presuho, ostane grozdje prav drobno.
Če na Marijin dan ne bo lepo se dež ves mesec ustavil ne bo.

AVGUST

Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.
Če Lovrenc lep dan dočaka, vsa jesen bo potlej taka.
Če na veliki šmaren sonce sije, vino samo v sode lije.
Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma.
Če je o Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vinca piti.
Če Jerneja veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi.
Kakor je zadnji dan avgusta, taka jesen bo – lepa ali pusta.

SEPTEMBER

Tilen oblačen, meglen, naznanja deževno jesen.
Če je na mali šmaren lepo, rado ostane še dva meseca tako.
Na mali šmaren lepo, še dva meseca suho.
Če je Matevž vedren, bo še prijetna jesen.
Če na Miholovo veter zavije, mrzla bo zima, s snegom do veje.
Grom in tresk o Miheli hude vetrove pomeni.
Če na Mihaelu sneg naletuje, dolga se zima obljubuje.
Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima ob božiči.
Tilen meglen, grda jesen.
Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši.
Ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje.

OKTOBER

V oktobru burja, mraz, v januarju sončen čas.
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu bogato rodi.
Če je Gal toploten in suh, bo leto, ki pride, z močo skopuh.
Gal suhoten obeta sušo naslednjega leta.
Vlažen, mrzel Luka, kmalu sneg prikuka.
Kakršno vreme Urša prinese, tako se zima rada obnese.
Kakor je Urša pričela, bo zima vse izpela.
Če listje hitro obleti, vsak naj se zime boji.
Ako se drevje pozno obleti, huda zima sledi.

NOVEMBER

Če na mrtvih dan deži, vreme po snegu diši.
Če na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje.
Kakršno vreme na Lenarta kane, tako vse do božiča ostane.
Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja.
Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh.
Sonce na Martina – pred durmi huda zima.
Če na Cecilijo grmi in treska, bo ob letu žita kakor peska.
Katarina nam ne laže: po sebi januarja vreme kaže.
Sneg na Andreja – na polju slaba odeja.
Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije.
Če Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje.
Sneg na Andreja – sto dni leži in žita mori.

DECEMBER

Če v decembru bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi.
Če je na Barbaro mraz,bo trajal ves zimski čas.
O Tomažu vetra suho petje, suho pomlad, sušno poletje.
Zelen božič – bela velika noč.
Božič na trati – velika noč za pečjo.
Če Štefana burja prinese, vinogradniku pridelek odnese.
Tepežni dan oblačen, k letu ne boš kruha lačen.
Ako je Rimska cesta čista in svetla, se kmet dobre letine nadeja.
Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem.
Ob božiču vetrovno, ob letu bo sadja polno.