Vrtnarija in drevesnica Rajski vrt       
Tržaška cesta 330
1000 Ljubljana

E: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
T. vrtnarija: 051 360 040, 051 360 041       
T. urejanje vrtov: 051 360 041

ODPIRALNI ČAS:
ponedeljek - petek: 8.00 - 20.00
sobota: 8.00 - 17.00
nedelja: zaprto

 

 

Aktualni nasveti

Nasveti iz vrtnarije.

 

 

GLOBINA SAJENJA DREVES IN GRMOV

Pri sajenju dreves in grmovnic velja splošno pravilo, da sadike sadimo enako globoko, kot so bile posajene v drevesnici. Priporočilo velja tako v primeru, če kupimo sadiko, posajeno v loncu, takšno s koreninsko balo brez lonca ali sadiko z golimi koreninami.

Če korenine posajenega drevesa na vrhu gledajo iz zemlje, se sušijo, rastlina pa ne more normalno živeti. S preglobokim sajenjem pa lahko povzročimo, da začne lubje na delu debla, ki je zdaj pod zemljo, odmirati, poleg tega pa so korenine po novem na bolj hladni in slabše zračeni globini, kar pomeni za rastlino dodaten stres.

ENAKEGA DREVESA NE POSADIMO NA ISTO MESTO

Čeprav lahko sadike okrasnih dreves v loncih na prosto presajamo vse leto, je zaradi oskrbe z vodo s tem priporočljiveje počakati na jesen. Lastnikom majhnih vrtov, ki želijo staro ali bolno drevo nadomestiti z novim enake vrste, prostor pogosto ne dopušča, da bi ga posadili drugam. A če le moremo, se sajenju istih vrst na isto mesto izognimo, saj rastline zemljo enostransko izčrpajo.

Vse vrste niso enako občutljive za to, strokovnjaki ga odsvetujejo zlasti pri javorjih, družini rožnic (vrtnicah, okrasnih jablanah, panešpljicah, kotoneastru in japonski kutini), pa tudi pri drugih je bolje malo kolobariti.  

Če na isto mesto kot predhodnika posadimo rdečelistni japonski javor, je tudi veliko možnosti, da se bo okužil z glivično boleznijo, ki se prenaša prek prsti in korenin in ki na vejah povzroča temno plesen. Seveda pa se sajenju na isto mesto ne moremo izogniti ko obnavljamo manjkajoče rastline v živi meji.

SAJENJE OKRASNIH DREVES IN GRMOVNIC

Odkar se sadike okrasnih dreves prodajajo v loncih ali s koreninsko balo, kakor pravimo koreninskemu spletu z zemljo vred, jih lahko na stalno mesto presajamo vse leto, dokler zemlja ni zamrznjena, zaradi oskrbe posajenih rastlin z vodo pa ima še vedno prednost jesensko sajenje. Jeseni so pri nas namreč precej deževne, zemlja se posede in ustvari se ustrezen stik med njo in koreninami. Če sadimo spomladi in pride hitro vroč in sušen del leta, ni nujno, da se ta naravna povezava tako lepo vzpostavi.

Pravila za tri skupine dreves

Za tri skupine okrasnih rastlin pa velja upoštevati natančnejša priporočila o času sajenja. To so sadike okrasnega drevja in grmičevja na golih koreninah, iglavci in vedno zeleni listavci.

Sadike na golih koreninah, ki jih iz drevesnice prinesemo takoj potem, ko jih je drevesničar izkopal iz zemlje, prvovrstno blago in nič ne zaostajajo za tistimi v loncih. Posaditi jih moramo čim prej. Sadike listavcev na golih koreninah se vedno sadijo, ko je rastlina brez listov (od sredine oktobra naprej, še bolje pa novembra), prej jih drevesničarji niti ne izkopavajo. Razlistena rastlina se namreč pripravlja na mirovanje in je nekaj časa neodzivna na zunanje dražljaje, zato laže prenese presajanje.

Sadike iglavcev na golih koreninah so danes izjema, tisti z balirano koreninsko grudo in v loncih se lahko sadijo vse leto. Po starem je veljalo, da se presajajo od srede avgusta do srede septembra, ko ima koreninski sistem krajše obdobje mirovanja, potem pa še enkrat močno poženejo, zaradi česar se še pred zimo ukoreninijo.

Vedno zeleni listavci (npr. lovorikovci, rododendroni oz. sleči) se sadijo zgodaj spomladi, marca. Pri njih se pojavi težava pri oskrbi z vodo pozimi. Če zemlja zmrzne, nimajo od kod potegniti vode, skozi liste pa rastlina ves čas izgublja vlago. Z manj izgub in sušenja listov jih torej sadimo spomladi.

Če sadimo v zimskem delu leta, moramo vedeti, da posajenim rastlinam in sadikam med transportom korenine nikakor ne smejo zmrzniti. Korenine so namreč rastle v zelo enakomernem vlažnostnem in temperaturnem okolju. Če bi jih sadili ob zmrzali, bi bile v enem dnevu izpostavljene zelo hitrim spremembam in poškodbam. Te povzroča zlasti naglo zmrzovanje in naglo odtajevanje, pojasni sogovornik, zato jih pri temperaturah pod –2 stopinj Celzija ne sadimo. Drugače pa naša drevesa, rastoča na stalnem mestu, prenesejo celo temperature do –25 stopinj Celzija.

Izbira sadik 

Sadike je idealno kupovati pri drevesničarju, ki jih je sam vzgojil, kar pa je na slovenskem trgu, kjer prevladuje uvoženo blago, prej izjema kot pravilo. Ker je bila večina uvoženih rastlin vzgojena v atlantskem delu Evrope, niso dovolj pripravljene za zimo, medtem ko so sadike iz domačih drevesnic prilagojene našemu podnebju in tlem. Četudi so na začetku morda videti ubornejše, se bolje primejo in hitreje napredujejo.

Drugo priporočilo pravi, da kupujmo sveže sadike, četudi so posajene v loncih. Jesenskemu sajenju dajmo prednost tudi zato, ker jih drevesničarji najbolj množično pošiljajo na trg takrat, čez zimo pa se pri trgovcih ved­no utrudijo. Biti morajo zdrave, nepoškodovane, brez znamenj bolezni ali škodljivcev, brez zgrbančenega lubja ali ovenelih listov, ki sta znamenji izsušenosti. In seveda je les­nate rastline, ki bodo rastle leta in se razrasle do končne velikosti, pametno kupiti po tehtnem premisleku, ko imamo načrt vrta in vemo, kakšno vlogo naj bi v njem izpolnjevale.

Koreninska gruda in oskrba z vodo

Nakup drevesne sadike v loncu in presaditev v jamo se resda zdita preprosta, vendar naredi veliko ljubiteljev tu največje napake. Dogaja se namreč, da vrtičkarji v vrtnih cent­rih kupijo sadike v loncih, ki imajo zasušeno koreninsko grudo, za kar je kriv predvsem substrat z velikim deležem šote. To je po njegovih besedah kar v tretjini primerov razlog, da rastlina po sajenju propade. Da se to ne bi zgodilo, je treba lonec z grudo namočiti. Če ga za deset minut postavimo v škaf z vodo, bomo namočeno koreninsko grudo zlahka potegnili iz njega. Zelo slaba izbira je tudi zasušena sadika z golimi koreninami – brez koreninske grude se pogosto prodajajo grmovnice za žive meje, recimo gabri, in sadno drevje. Zapomniti si velja, da jih drevesničarji izkopavajo po 15. oktobru. Tudi gole korenine, posebno zasušene, je treba dodobra namočiti, zelo se obnese voda, pomešana z ilovico, ki se jih oprime in zadrži vlago. 

Ko je rastlina napojena, izkopljemo sadilno jamo, globoko vsaj toliko, kot je visok lonec, ali toliko, da bo sadika posajena enako visoko, kot je bila v drevesnici. Širina sadilne jame naj bo najmanj za dva premera koreninske bale, pri golih koreninah za dva premera krošnje. Obseg sadilne jame in rahlost okoliške zem­lje sta pomembna zato, da se rastlina zaradi prevelike količine vode ne utopi, kar je druga pogosta napaka vrtičkarjev. Težava je pogostejša pri težki, ilovnati prsti, preozka sadilna jama lahko pri obilnem zalivanju ali dežju deluje kot bazen, ki zadrži vodo, zaradi česar korenine ne morejo dihati. 

Pomen opore

Med zasipavanjem koreninske grude sadiko držimo v pokončnem položaju, pri čemer pazimo na višino. Zadostuje, da nasuto prst utrdimo tako, da jo zahodimo s čevlji. Pri drevesih zapičimo v zemljo debelejši lesen kol, ki jim bo v oporo dve ali tri leta, dokler se ne bodo dobro ukoreninila. Medtem ko grmovnice zaradi oblike rasti opore ne potrebujejo, je zlasti pri olistanih drevesih potrebna, ker krošnja v vetru povzroči nihanje drevesa. Višina opore, za slabo ped oddaljene od debla, naj sega vsaj do dveh tretjin drevesa. Privežemo jo na treh mestih, pri drevesih, pri katerih je kroš­nja oblikovana s cepljenjem na krono, mora segati čez cepljeni del in biti privezana ob eno izmed vej. Z vrvico jo privežemo v obliki osmice, zavozlano mesto je ob opori, vrvica pa ne sme biti nikoli zategnjena. Najbolje je uporabiti namensko votlo vrtnarsko vrvico iz umetne mase, ki je prožna in se bo z rastjo drevesa raztegovala, ko ne bo več potrebna, pa bo zaradi preperelosti razpadla. Deblo nekaterih sadik je že od prej dodatno poravnano ob bambusovi palici.

Sicer pa velja oskrbi z vodo po sajenju posvetiti največ pozornosti, redno tedensko namakanje čez poletje je pomembno zlasti pri drevesih, posajenih do poletja, ker olistana drevesa potrebujejo veliko vode. 

Če sadimo večja, ki imajo tudi večjo koreninsko grudo, je več možnosti, da ne bodo dovolj oskrbljena z vodo in se ne bodo prijela, da dreves in grmovnic ne zalivamo s cevjo, temveč z zalivalko, saj imamo le tako nadzor nad količino vode. Manj kot deset litrov za posajeno sadiko po njegovih besedah pomeni toliko kot nič.

Kako lahko drevo diha 

Ker presajanje, tudi če smo skrbni, za vsako rastlino pomeni stres, je priporočljivo, da četrtino krošnjatega dela listavcev po sajenju odrežemo, da si hitreje opomore. Pri tem ga nekoliko znižamo, izrežemo poškodovane veje, takšne, ki rastejo na nepravih mestih, segajo v notranjost, se drgnejo in podobno.

Ob sajenju in prvo leto po njem posajenega drevesa in grmovnice ne gnojimo, saj ga želimo prisiliti, da bi v iskanju hrane samo čim dalj razpredlo korenine. Kolobar okrog drevesa v širini krošnje bi moral biti dve do tri leta okopan, torej brez trave in plevela, ki sta sadiki močna konkurenca pri preskrbi z vodo. Okopana zemlja je tudi prezračena. Ljudje le stežka dojamejo, da morajo korenine dihati, za to pa je nujni pogoj rahla zemlja. Tla pod drevesi torej ne smejo biti zbita od hoje, valjarjev ali morda celo asfaltirana ali tlakovana.

 

 

RASTLINE PRIMERNO ZAŠČITIMO PRED MRAZOM

Nekje od sredine oktobra, pa tja do konca aprila moramo na svoje rastline še posebej poskrbeti. Največ rastlin nam namreč propade ravno v času, ko ne znamo ali ne zmoremo primerno poskrbeti za svoje rastline. Ustrezno prezimovanje in oskrba rastlin tudi v tem času, zagotavlja vso lepoto in cvetenje v naslednjem letu. Sobne rastline, ki so poletje preživele na vrtu ali na balkonu, je nujno odnesti še pred prvo napovedjo slane v primerna prezimovališča. Pred tem rastlin ne pozabimo opleti, jih očistiti suhih listov, če na njih opazimo škodljivce pa je potrebno ukrepanje. Predvsem na citrusih in na oleandrih bodimo pozorni na morebitni pojav kaparja, volneno uš, tripse in na zelene uši.
Med rastline, ki jih mraz zlahka poškoduje sodijo nekatere sredozemske rastline kot so smokve, rožmarin, sivka, nekatere okrasne grmovnice, pa tudi vrtnice. Poleg že omenjenih, pa nikar ne pozabimo na mlada drevesa v vrtu ali v sadovnjaku. Pred zimsko zmrzaljo primerno poskrbimo za kraljico našega vrta, ki je brez dvoma vrtnica. Vrtnic v jeseni praviloma ne obrezujemo, odstranimo jim le katerega od poškodovanih ali podivjanih poganjkov. S temeljitim obrezovanjem se lahko zgodi, da jo bomo poškodovali in bo zato le še bolj ranljiva. Pred zimo jo zagrnemo s vrtno zemljo ali s kompostom, saj na tak način zaščitimo zimska očesa pred zmrzaljo. Če se obeta mrzla zima jih zaščitimo še s smrekovimi vejicami. Prav tako nam bodo za zimsko zaščito hvaležne tudi vrtnice vzpenjavke. Pred mrazom in pred vlago zaščitimo rastline, ki imajo bolj občutljiv koreninski sistem in sicer tako, da koreninski predel zaščitimo s debelo plastjo listja. Okoli rododendrona pred zimo nasujemo šoto, iglice in slamo. S tem jih zaščitimo tako pred mrazom, kakor tudi pred izsušitvijo. Hortenzijam vse do pomladi ne odstranjujemo suhih cvetov, kajti prav zaradi njih je rastlina bolj zaščitena pred mrazom. Trajnicam, ki so posajene na okrasnem vrtu enakomerno porežemo poganjke in jim odstranimo suho listje. Tudi srobote zaščitimo tako, da jih obdamo s slamo ali s smrekovimi vejicami. Debla mladih dreves so zelo elastična, zato se ob sončnem vremenu raztegnejo, zvečer, ko nastopi mraz pa skrčijo, kar povzroči razpokanje zaradi mraza.

  

Dobro je, da se še vedno držimo starega, velikokrat preizkušenega recepta in sicer, deblo mladega drevesa premažimo s apnenim premazom, ki preprečuje pokanje drevesa in prehitro spomladansko odganjanje brstov. Prav tako pred zimo zavarujemo nekatere druge, bolj eksotične rastline, kot so fige, kaki in kivi. Obvezno moramo zaščititi kaki, ki je mlajši od treh let, figo zaščitimo tako, da povežemo mlade veje navzgor, okoli koreninskega sistema pa nasujemo zastirko. Deblo in poganjke kivija in kakija zaščitimo tako, da okoli debla navežemo slamo, suho koruznico, praprot ali kopreno. Zeliščno gredo prekrijemo s zastirko iz komposta ali iz debele plasti listja, rastline pa lahko obdamo še z smrekovimi vejami. V zaščiten prostor odnesimo lovor, oleander, evkaliptus, citruse in nekatere druge posodovke. To so posodovke, ki čez zimo počivajo, zato ne potrebujejo posebne skrbi. Rastline, ki so ostale zunaj pa, če je sneg se ne obremenjujmo, saj je le ta rastlinam prijatelj, razen, če je moker in težak, ga stresemo iz rastlin. Najbolj škodljiva za rastline je suha zima, največ rastlin pa odmre v zimah, ko je zelo malo snega.

 

ZAKAJ JESENI LISTJE SPREMENI BARVO

Listnati gozdovi so večji del leta zeleni. Spomladi, ko se drevesa olistajo, so svetlo zeleni, potem potemnijo in do jeseni ostanejo bolj ali manj temno zeleni. Jeseni, ko se drevesa začnejo pripravljati na zimo, pa listi spremenijo barvo. Najprej postanejo rumeni, nato rdeči in na koncu rjavi. Vzrok za spremembo barve je v razpadu klorofila in tvorbi rdečih barvil. 

Zelene rastline so zelene barve zaradi klorofila. Klorofil je zeleno barvilo, ki sodeluje v procesu fotosinteze. Je v kloroplastih in omogoča, da rastline s pomočjo svetlobe tvorijo sladkorje, iz katerih pridobivajo energijo za življenje. Ker absorbira modri in rdeči del vidne svetlobe in odbija zelenega, daje listom značilno zeleno barvo. Svetlost ali temnost listov je odvisna od debeline listov, količine klorofila in prisotnosti drugih barvil.

V listih so tudi karotenoidi. To so barvila, ki so običajno rumene, oranžne ali rjavkaste barve. Zaradi njih je korenje oranžno, cvetovi trobentic rumeni in banane živo rumene. V listih so v kloroplastih in stalno prisotni. 

V listih se jeseni ustvarijo tudi rdeča barvila, ki jih imenujemo antociani. Pri rdečelistnih sortah se pojavijo že prej. So topna v vodi in zaradi tega v tekočem delu listnih celic. Zaradi njih so plodovi jerebike rdeči, prav tako jabolka in češnje. 

Skozi rastno sezono v listih ves čas nastaja in se razgrajuje klorofil. Zato so listi zeleni. Ko se jeseni noč (čas teme) podaljšuje in začnejo padati temperature, se nastajanje novega klorofila počasi ustavi, že nastali klorofila pa propade. Posledično začnejo listi izgubljati zeleno barvo. Ker so v listih rumena barvila (karotenoidi) postanejo rumene barve. Rdeče barve postanejo zaradi rdečih barvil – antocianov. V zadnji fazi listi odmrejo, se posušijo in postanejo rjave barve. Pri večini dreves porjavijo šele, ko odpadejo, so pa izjeme, kot je npr. beli gaber, ki suhe liste obdržijo na drevesih še dolgo v zimo.  

Barva jesenskih listov se razlikuje med različnimi drevesnimi vrstami. Prav tako vsa drevesa ne spremenijo barve istočasno. Če se iz ravnine ozremo proti jesenskemu gozdu na pobočju, bomo videli zelo pisan gozd različnih barv in barvnih odtenkov.

Vpliv vremena na obarvanost listov

Na jesenske barve gozdov ima velik vpliv vreme. Največji vpliv imata temperatura in vlaga. Najlepše bodo drevesa obarvana, kadar so jesenski dnevi topli, noči pa hladne z nekaj stopinjami nad lediščem. V takšnih pogojih se preko dneva v listih ustvari veliko sladkorjev, ponoči pa hlad poskrbi, da se žile zaprejo in sladkorji ostanejo v listih. Veliko sladkorjev v listih spodbudi tvorbo rdečih barvil in s tem nastanek zelo lepih rdečkastih odtenkov.

Velik vpliv ima tudi vlaga. Suhe pomladi in poletja lahko skrajšajo obdobje jesenske obarvanosti. Jesenski dež lahko pospeši odpadanje listov, zaradi razvoja gliv in plesni pa listi ne bodo tako lepih barv.

Gozdovi so jeseni najlepše obarvani v letih, ko je pomlad topla in mokra, poletje sončno, brez suše in z zmerno količino dežja ter jesen z malo dežja, toplimi dnevi in hladnimi nočmi. 

Zakaj odpadejo listi? 

Ko se začne krajšati dan in začnejo padati temperature, se na stiku lista z vejico začne v žilah tvoriti plast celic, ki počasi zamaši žile in sproži propadanje listov. Ko so žile povsem zamašene in začne propadati vezno tkivo, se list v vetru ali zaradi gravitacije odtrga od vejice. 

Nizke zimske temperature preprečujejo potek fotosinteze, zato listi ne morejo opravljati svoje funkcije. Ker so izpostavljeni snegu in vetru, lahko močno obremenjujejo drevo in vodijo v poškodbe. Moker sneg se oprime listov in preobremeni drevo, kar vodi v lomljenje vej ali celo prelom debla in s tem propad drevesa. Ker listi pozimi ne morejo opravljati svoje funkcije in predstavljajo za drevesa breme, jih odvržejo. Prav tako pa bi zmrzal uničila listne celice – zaradi širjenja ledu bi celice popokale. To seveda velja za listopadna drevesa, ki so naravno prisotna v našem okolju. V primorju, kjer ni snega, ali pa je zelo redek pa uspevajo vednozelena (zimzelena) drevesa in grmovnice, saj jih sneg ne ogroža, temperature pa so pozimi večji del običajno nad lediščem. Iglavci, z izjemo macesna, iglice obdržijo, ker so takšne oblike, da ne zadržujejo snega. Prav tako pa so prilagojene temperaturam pod lediščem, ki jim ne škodujejo.

 

Najlepše jesenske barve hortenzij

Krajši dnevi, hladna in rosna jutra ter tu in tam jesensko obarvan list so znaki, da nas poletje nepreklicno zapušča. Počasi se bodo krošnje dreves in grmov odele v intenzivne jesenske barve in dodobra spremenile videz vrtov. Javorji, trdoleske, cercidifili, bukve, ambrovci in mnogi drugi bodo dočakali svojih pet minut lepote in ni ga lastnika vrta, ki ne bi bil navdušen nad barvami njihovih krošenj. Še preden pa se na vrtove naseli prava jesen, pozornemu opazovalcu ne uide, da se začnejo barvati tudi listi in socvetja vsem znanih poletnih lepotic, hortenzij.

Najbolj znane so in z najlepše jesensko obarvanim listjem se ponašajo hrastolistne hortenzije (Hydrangea quercifolia), ki so svojo »domovinsko pravico« našle tudi na slovenskih vrtovih. Jeseni njihovo sicer temno zeleno, krpasto listje zažari v paleti nenavadno močnih ognjenih barv, najdejo pa se tudi sorte, ki imajo listje temno škrlatno ali rdečerjavo obarvano vse poletje. Ime so dobile po podobnosti njihovih listov z listi ene od ameriških vrst hrasta, ki pa se jeseni ne obarva tako zelo lepo.

Pri sajenju teh hortenzij moramo paziti, da jim namenimo dovolj prostora, saj se bujno razraščajo tudi v širino. Ker so prevešave rasti, jih ne sadimo tik ob vrtno pot ali ob dovoz, temveč jih raje posadimo bolj v ozadje, od koder se bodo lahko lepo razrasle, ne da bi ovirale hojo. Njihov les je krhek in se rad odlomi, na kar moramo biti pozorni zlasti pozimi pri odmetavanju snega. V širino in višino se v ugodnih razmerah razrastejo do dva metra. So prezimno trdne, le težak sneg jih lahko polomi. Hrastolistnih hortenzij ne obrezujemo, temveč spomladi s škarjami odstranimo le suha socvetja, ki so ostala na koncu vejic. Hvaležne nam bodo za dodajanje uležanega hlevskega gnoja spomladi, še pred olistanjem.

Prvi znaki jeseni se najprej pokažejo na socvetjih nekaterih sort metličastih hortenzij (Hydrangea paniculata). Njihovi sterilni cvetni listi se namreč iz mladega zelenila, ki se pozneje spremeni v belo, že poleti začno barvati rožnato, kar daje celotnemu socvetju nenavaden videz. Od vseh hortenzij so metličaste še najbolj podobne naši predstavi o grmu, saj so pokončne in razvejene rasti. So listopadne, prezimno trdne rastline, ki v nasprotju z drugimi hortenzijami cvetijo na novem lesu, torej na poganjkih istega leta. Zato jih ne obrezujemo tako kakor druge vrste hortenzij, temveč jih lahko brez skrbi porežemo šele spomladi. Zaradi takšnega obrezovanja jih lahko sadimo tudi na manjše vrtove, saj se sicer krepko razrastejo, celo (če imajo ustrezne razmere za rast) do tri metre v širino in višino. Bolj ko bomo rastlino obrezovali, večja socvetja bo razvila.

Pri vzgoji novih sort metličastih hortenzij je imela odločilno vlogo naša, žal, prezgodaj preminula rojakinja Jeklena de Belder-Kovačič, ki je vzgojila nekaj najlepših predstavnic vrste. Zaradi velikih koničastih srhkih zelenih listov teh hortenzij kljub njihovi redki krošnji druge rastline pod njo poleti ne uspevajo. Boljše je, da namesto njih položimo zastirko, ki bo zadrževala vlago in preprečevala izpiranje prsti ob plitkih koreninah. Če se odločimo, da bomo socvetja na grmu pustili čez zimo, se moramo sprijazniti z dejstvom, da bomo morali ob močnejših snežnih padavinah grm otresati. Tudi metličaste hortenzije bogato gnojimo z uležanim hlevskim gnojem.

V tretjo skupino jesenskih lepotic sodijo vrtne, navadne ali velelistne hortenzije (Hydrangea macrophylla), ki jih poznamo bolj po poletnem cvetenju, kot da bi jim pripisovali kaj jesenske lepote, in njihova sorodnica H. serrata. Vrtnarji delijo vrtne hortenzije še v dve skupini, in sicer po obliki cvetov. Prve imajo gosta, kupolasta socvetja, sestavljena pretežno iz sterilnih cvetov z velikimi ovršnimi listi, druge pa so kuštrave hortenzije, ki se od sorodnic ločijo po ploščatih glavičastih socvetjih, s fertilnimi cvetovi v sredini, ki jih le ob robu obdajajo veliki sterilni cvetovi (krožnikaste hortenzije).

Drugače se na vrtu tako vrtne hortenzije kakor H. serrata obnašajo enako in ne zahtevajo dodatne nege. Vrsti se med seboj ločita po rasti: vrtna hortenzija je bolj robustne rasti, s krepkimi stebli in z velikimi nazobčanimi zelenimi listi, H. serrata pa je nežnejše rasti, njeno listje je manjše in tudi socvetja se nikoli ne razvijejo do velikosti, kakršne imajo običajne vrtne hortenzije. Najprej pordečijo cvetovi, oziroma se iz rožnate barve postopno spreminjajo v temno škrlatno rdeče. Tudi na naših vrtovih najdemo H. 'Preziosa', ki ji pozneje pordeči še listje. Zanimivo je, da se nekaterim sortam obarva samo cvetje, drugim listje, tretjim pa oboje.

Če že govorimo o jesenskih barvah, naj omenimo še lepo, zlato barvo, v katero se obarva listje plezave ali vzpenjave hortenzije (Hydrangea petiolaris), ki pa žal kmalu po obarvanju odpade. Zato je njegov učinek zelo kratkotrajen in ga sredi drugih jesenskih barv komaj opazimo.

 

OKRASNI VRT V AVGUSTU 

Najpomembnejših 5:

  • Poskrbite, da na novo posajena drevesa in grmovnice ne trpijo suše
  • Redno odstranjujte odcvetele cvetove
  • Redno vzdržujte vodna telesa
  • Obrežite glicinijo (Wisteria)

Na okrasnih gredicah odstranjujmo odcvetele cvetove, saj bodo tako rastline še naprej bogato cvetele. To še posebno velja za ta čas obilno cvetoče dalije, ki bodo, lepo oskrbovane, takšne ostale vse do mraza.

Sivko je treba v sredini avgusta obrezati za dobro tretjino, in sicer odstranimo vsa odcvetela stebelca in konice poganjkov. Tako bodo grmi ostali kompaktni, po potrebi pa jih lahko režemo še močneje, če so grmički razpotegnjeni in z njihovo obliko nismo zadovoljni.

Poskrbimo tudi za oporo jesenskim astram, da ne bodo ob prvem močnejšem deževju polegle. Za to lahko uporabimo tudi leskovo ali drenovo tanjšo palico, ki jo upognemo in povežemo v obroč, tega pa pritrdimo na oporno palico. Takšna opora bo učinkovita in nevidna, saj se bo izgubila v gosti rasti aster.

Za oblikovanje živih mej, zelenih krogel in drugih rastlin se odločamo v oblačnem vremenu, da se ne ožgejo tisti deli, ki so bili pred rezanjem zavarovani z rastjo. Proti koncu meseca bomo lahko začeli saditi iglavce in druge zimzelene rastline, ki se bodo do zime privadile na novo rastišče. 

V tem času lahko tudi delimo in presajamo trajnice, ki jim pred tem odstranimo cvetove, za to pa izberemo dneve pred napovedanimi padavinami. Z deljenjem in presajanjem bomo rastline tudi pomladili in spodbudili k ponovni mladostni rasti in bogatemu cvetenju v prihodnjem letu.

V suhem in sončnem avgustu je treba trato še vedno redno zalivati, da bo ostala lepa in zelena, proti koncu meseca, če bo le kaj več dežja, pa bo njena rast spet močnejša.

 

Aktualna vrtnarska opravila v vročem mesecu juliju 

V poletnih mesecih je zalivanje opravilo, ki nam vzame največ časa, razen če si nismo uredili sodobnega namakalnega sistema. Vendar sta še vedno zalivalka in pridnost tisti, kar držita naše rastline pokonci do prve plohe, ko si končno nekoliko opomorejo. Prav nobeno zalivanje ne pomaga tako kot pošten poletni dež. Žal pa so zadnja leta vse bolj pogosta neurja s točo, ki se jih vrtičkarji najbolj bojimo.

Sadno drevje

Po obiranju češenj, višenj in drugega zgodnjega sadja se lahko lotimo rezanja dreves. Zaradi prihajajoče vročine se vse aktivnosti v rastlinah nekoliko upočasnijo, kar je prilagoditev na nekoliko slabše rastne razmere. Redčenje goste rasti in križajočih se vej bo krošnjo odprla, zato bo rast lepša in z manj bolezni. V tem mesecu je tudi močnejši pojav metuljčkov jabolčnega zavijača, ki povzroča črvivost plodov, ukrepamo pa z do okolja prijaznimi sredstvi. Lahko pa tistih nekaj črvivih plodov vzamemo v zakup kot obvezni davek pri sonaravnem sadjarjenju. Poškodovane plodove obrežemo in porabimo za peciva in zavitke, nekaj zdravega pridelka pa bo le ostalo za kasnejše obiranje.

Zelenjavne gredice

Vrtnine lepo delajo in tudi prve plodovke so že tu. Ni je boljše od domače kuhinje, še posebno če imamo zelenjavo, pridelano brez kemikalij. Pri vseh vrtninah ne bomo imeli tako srečne roke, saj se škodljivci in bolezni ne ozirajo na naše želje. Paradižnike je treba zavarovati pred plesnijo s pokrivanjem ali škropljenjem. Nekateri prisegajo na pripravke iz mleka in sirotke v razmerju 1 : 6, ki odebeli celične stene, zato so rastline odpornejše. Jajčevce pridno vršičkamo, da se lepo razrastejo, na grmu pa pustimo približno šest plodov. Redno pobiranje bučk bo spodbujalo rastlino k neprestanem cvetenju in obilnem nastavljanju plodov. Okoli rastlin polagamo zastirko iz pokošene trave, prazna mesta na gredah pa čim prej zasejemo z rukolo, solato in radiči. Še vedno je čas tudi za setev nizkega fižola in graha, vso vrtnino pa redno pregledujemo, da lahko ob pojavu bolezni in škodljivcev ukrepamo še pravočasno. Z listnimi gnojili jih tudi nekoliko pocrkljamo, uporabimo pa lahko tudi pripravke iz kopriv, gabeza, kokalja in drugih rastlin.

Okrasni vrt

Okrasne gredice s trajnicami so vse bolj barvite in pisano cvetje je prava paša za oči in metulje, ki pijani od nektarja letajo s cveta na cvet. Večje se nam bodo po dežju nekoliko polegle, zato jih z oporami in privezovanjem povrnemo v pokončno lego. V vročini se bomo dela lotili v zgodnjih urah in proti večeru, ko vročina nekoliko popusti. Vmesni čas pa bomo še najbolje izrabili za klepet ob kavici v varnem senčnem zavetju. Trata v poletnem času upočasni rast, zato jo nekoliko višje in redkeje kosimo. Gnojenje zdaj ni potrebno, ob zalivanju pa je pomembno, da se namoči vsaj 12 cm globoka plast. Trajnicam odstranjujemo odcvetele cvetove in redčimo plevelne rastline, da se ne razrastejo. V poletni vročini so najbolj izpostavljene brežine, zato jih zasadimo z rastlinami, ki takšne razmere dobro prenesejo.

 

Vzgoja rastlin še nikoli ni bila tako enostavna

URBANSCAPE visoke grede

Urbanscape je zaščitena blagovna znamka podjetja Knauf Insulation za produkte in sisteme izdelane iz mineralnih vlaken brez dodatkov, namenjene kakovostni negi zelenih površin. Vlakna, ki sestavljajo izdelke Urbanscape, imajo sposobnost izjemnega vpijanja vode, zaradi česar omogočajo lažje in bolj kakovostno vzdrževanje vegetacije tako na talnih in strešnih zelenih površinah kot tudi v koritih, lončkih in dvignjenih gredicah. Izdelki so okolju prijazni ter enostavni za uporabo ter zagotavljajo boljšo rast rastlin in do 50% manj zalivanja. Urbanscape izdelki za vzgojo rastlin v rastlinjakih so na tujih trgih prisotni že 20 let. Leta 2014 so prejeli laskavi naslov Okoljski izdelek z obrazložitvijo, da gre za izdelke, ki so tako izdelčno kot aplikativno trajnostno naravnani.

Vzgoja rastlin še nikoli ni bila tako enostavna
Sveža in zdrava zelenjava iz domačega vrta. Visoka greda vam nudi prav to. Postavite jo lahko sami, brez orodja, saj vam delo olajša 20 že pripravljenih in impregniranih lesenih desk, komplet vijakov, podložk in matic ter slikovna navodila. V največ 15 minutah bo vaša greda pripravljena, da iz nje zrase zelenjava.

 

Enostavna priprava in uporaba

  1. Gnojilo za rastline v obdobju hitre rasti
  2. Rodovitna zemlja z Zelenimi kockami Urbanscape za zadrževanje vlage
  3. Kompost
  4. Pokošena trava ali suha slama
  5. Zelena podlaga Urbanscape za zadrževanje vlage in zmanjšanje izpiranja
  6. Tanjše veje
  7. Debelejše veje
  8. Ogrodje oz. okvir (les, kamen…)
  9. Zaščitna folija
  10. Zaščitna mreža proti škodljivcem

 

 

OPRAVILA V VAŠEM RAJSKEM VRTU MESECA JUNIJA

Tudi v mesecu juniju na vrtu na nas čakajo številna vrtna opravila, ki jih ne smemo pozabiti postoriti! Splošna vrtna opravila:
 Obrežite zimzelene žive meje kot npr. pušpan (Buxus), če tega že niste storili prejšnji mesec.
 Redno kosite trato.
 Pognojite travo s poletnim gnojilom.
 Redno odstranjujte plevele na gredah
 Redno vzdržujte vodna telesa
 Zastirajte steklenjake, da močno sonce ne bo požgali rastlin

Trajnice in čebulnice:

 Posadite gladiole.
 Redno gnojite rastline v posodah.
 Preglejujte lilije za ličinke lilijevke, ki požrejo lilijo v nekaj dnevih.
 Odstranjujte odcvetele cvetove trajnic, s čimer boste vzpodbudili pocvitanje.
 Prenesite na prosto kalice, ki ste jih posejali že zgodaj spomladi in jih posadite v gredo.
 Posadite na prosto kane (Canna), ko mine nevarnost zapoznelih pozeb.
 Zredčite enoletnice, ki ste jih posejali direktno na grede. Redčenje izvedite v 2-3 stopnjah v 14-dnevnih intervalih. Končni razmak med rastlinami naj bo nekje med 10 in 20 cm (odvnisno od velikosti rastlin).

Vzpenjavke

Razredčite preveč na gosto razrasle poganjke gorskega srobota (Clematis montana).

Drevesa in grmovnice
 Poskrbite, da na novo posajena drevesa in grmovnice ne trpijo suše
 Redno preglejujte liste vrtnic za znake okužbe s črno pegavostjo in drugimi škodljivci vrtnic.
 Napravite si potaknjence forzicije (Forsythia), hortenzije (Hydrangea macrophylla), nepravega jasmina (Philadelphus) in medvejke (Spiraea). Češmin (Berberis)
Zimzeleni češmini, vključno z vrstami B. darwinii, B. linearifolia in B. x stenophyllane potrebujejo skoraj nobenega obrezovanja. V juniju lahko obrežete žive meje iz češmina, ali pa oblikujete grme, vendar boste s tem izgubili jagode, ki bi se razvile iz cvetov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal. Pomladitveno obrezovanje izvedemo pozimi.
Budleja (Buddleja)
V nasprotju z metuljnikom (B. davidii), budleji B. alternifolia in B. globosa cvetita na lanskih poganjkih. Spomladansko obrezovanje bi vas tako stalo letošnjih cvetov, zaradi česar jih raje obrezujte po cvetenju. Odstranite mrtve ali poškodovane poganjke in skrajšajte predolge poganjke, da uravnovesite obliko grma. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.
Dren (Cornus)
Pozimi cvetoče drene kot npr. C. mas in C. officinalis samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.
Relika (Cytisus)
Po cvetenju obrežemo kultivarje C. scoparius in C x praecox, da očedimo rastline. Če relike vec let ne obrežemo, bo ob vznožju postala gola, bujnost cvetenja pa se bo zmanjšala. Cvetne poganjke porežite do močnega brsta ali stranskega poganjka, ki ne nosi cvetov. Poskusite odstraniti vsaj polovico lanske rasti. Ne režite v star les, ker relika težko odganja iz lesa. Stare in zanemarjene grme je najbolje nadomestiti.
Dojcija (Deutzia)
Bujnost cvetenje dojcije ohranjamo z vsakoletnim obrezovanjem po cvetenju. Cvetne poganjke porežite do močnega brsta ali stranskega poganjka, ki ne nosi cvetov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.
Oljkovec (Eleagnus)
Listopadni oljkovci (E. angustifolia in E. umbellata) potrebujejo le malo obrezovanja. Rastline samo očedimo z odstranitvijo odmrlih in poškodovanih poganjkov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.
Rakitovec (Hippophae)
Težava pri obrezovanju rakitovca je, da je težavno ločiti odmrla stebla od živih. Odločitev bo lažja, če boste počakali do junija, ko z lahkoto vidite razliko, saj bodo mrtva stebla še vedno brez zelenja. Pri delu se primerno zaščitite pred ostrimi trni. Rakitovec pogosto poganjka divjake, vendar v nasprotju z drugimi grmi, odstranjevanje divjakov na nivoju tal, ne bo spodbudilo odganjanja še številčnejših novih divjakov. Pregosto rasle ali zanemarjene grme pomladimo z močnim rezom na 10 cm višine, ali če se vam zdi to prevec ostro, z odstranitvijo 1/3 stebel, ki jih porežemo do močnega brsta blizu tal.
Magnolija (Magnolia)
Obrezovanje kultivarji magnolij vrst M x soulangeana, M. liliflora in M. stellata v času dormance lahko povzroči odmiranje vej, v spomladanskem času pa močno krvavenje. Zato te vrste obrezujemo na začetku poletja, ko so že popolnoma olistane. Odstranimo vse odmrle in poškodovane veje, pri mlajših rastlinah pa tudi plodove, da rastlina prihrani energijo za rast. Zanemarjena drevesa lahko močno obrežemo tako, da odstranimo 2-3 najstarejše veje, vendar pri tem pazimo, da ohranimo uravnovešeno in odprto krošnjo. Po močnem rezu se lahko zgodi, da rastlina nekaj let ne bo cvetela.
Rožmarin (Rosmarinus)
Če rožmarina več let ne obrezujemo bo na bazi postal gol, zmanjšal pa se bo tudi obseg cvetenja. Po glavnem cvetenju odstranite vse poškodovane in odmrle poganjke. Pazite, da ne boste zarezali preveč v les, saj rožmarin slabo odganja iz lesa.
Medvejka (Spiraea)
Za dobro cvetenje je potrebno medvejke S. ‘Arguta’ in S. veithii po cvetenju obrezati. Cvetoča stebla porežemo do stranskega poganjka, ki ni nosil cvetov. Stare in zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete do tal, vendar boste pri tem izgubili cvetove prihodnjega leta. Lahko pa samo odstranite vsako tretje steblo. Žive meje porežite takoj po cvetenju. Vec o medvejkah.
Španski bezeg (Syringa)
Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, pri čemer pazite, da ne ostranite tudi novih poganjkov, ki poganjajo tik pod cvetovi, saj ti nosijo zasnove za cvetove prihodnjega leta. Odstranite vse divjake. Stare in zanemarjene rastline lahko pomladite tako, da jih porežete rastlino na približno 45 cm višine ali z odstranitvijo vsake tretje veje, s čimer nadaljujete še prihodnji dve leti.
Ob ribnikih
Redno odstranjujte nitaste alge in druge nadloge iz površine ribnika. Odstranjen material pustite 24 ur v bližini ribnika, da se lahko žival, ki ste jih morda pobrali z mrežo, vrnejo v ribnik.

 

OPRAVILA V VAŠEM RAJSKEM VRTU MESECA APRILA

April ali mali traven je prvi pravi pomladanski mesec. Medtem, ko je visoko v gorah še sneg, nas v dolinah greje toplo sonce in dnevne temperature lahko sežejo tudi preko 20 stopinj Celzija. A naj nas to ne zavede. Že takoj naslednji dan nas lahko preseneti bela snežna odeja, ki sicer ne ostane dolgo, a napravi škodo na cvetočem drevju, vrtninah in rožah, ki smo jih prehitro presadili ali postavili na prosto.

Okrasni vrt
Posadimo čebulice gladijol (ne na isto mesto kot lani) in gomolje dalij. Sadimo vrtnice in potonke. Vrtnice popenjavke preredčimo in privežemo poganjke. Okrasnemu srobotu in gliciniji odstranimo vse pozeble dele. Travo dobro prezračimo (temeljito pregrabimo ali uporabimo prezračevalnik trate) in na mestih, kjer je redka, posejemo novo travo. Ko odcvetita forzicija in japonska kutina, ju lahko obrezujemo. Eno in dvoletnice, ki jih imamo v toplih gredah, utrjujemo tako, da preko dneva grede odpiramo.

Zelenjavni vrt
Na prosto že lahko sejemo in sadimo odpornejše vrtnine: radič, čebulo, šalotko, grah, glavnato solato, špinačo, sladki janež, zgodnji fižol in zgodnji krompir. V zaboje, lončke in tople grede sejemo in sadimo občutljivejše vrtnine: kumare, jedilne buče, sladko koruzo, jedilne buče, brstični ohrovt, papriko, jajčevce, melone, zelje, ohrovt, blitvo, rdečo peso, zeleno, por in cvetačo. Mlade rastline, ki jih sejemo na prosto, zaščitimo pred slano, tako da jih pokrijemo ali postavimo tunel. Tla naj bodo ves čas vlažna. Odstranjujemo plevel, ki se razvije in po potrebi razredčimo mlade rastlinice. Paradižnik presadimo v večje lončke in jih v toplejšem vremenu postavimo v tunel ali toplo gredo, da se utrdijo.

Zeliščni vrt
Zelišča v posodah presadimo ali jim po potrebi zamenjamo vrhnjo plast zemlje. Pognojimo s kompostom ali drugim organskim gnojilom. Če želimo zasaditi nove oblike, je sedaj pravi čas. Meto izkopljemo in jo razdelimo. S potaknjenci razmnožujemo rožmarin, sivko, meliso, pelin in žajbelj. Nekatera eno in dvoletna zelišča (gorčica, drobnjak, koromač, koriander) sejemo na prosto, vendar jih moramo zaščititi pred nizkimi jutranjimi temperaturami s folijo ali tunelom. Nabiramo cvetove trobentic in jih sušimo za čaj.

Sadni vrt
Sadimo rdeči in črni ribez, kosmulje in robido. Robidam odstranimo stare poganjke, mlade pa speljemo po špalirjih. Razmnožujemo jagodičevje z grobanjem. Veje zasujemo z zemljo, navlažimo in pustimo, da se razvijejo korenine. Ukoreninjen poganjek odrežemo od matične rastline in presadimo na novo mesto. Ob nevarnosti slane prekrijemo cvetoče drevje z zaščitno folijo. Če drevja še nismo pognojili z dušikom, je sedaj skrajni čas. Pazimo, da ne pognojimo preveč. V toplejših krajih škropimo proti listnim ušem, na Primorskem pa proti breskovi kodravosti in moniliji na koščičarjih.

 

OPRAVILA V VAŠEM RAJSKEM VRTU MESECA MARCA

Marec je prvi spomladanski mesec. Čeprav se koledarska pomlad začne šele v zadnji tretjini meseca, je v južnejših in soncu izpostavljenih predelih naše dežele že v polnem razmahu. Kljub toplim sončnim žarkom so lahko noči še hladne in slana ni redka.

Zelenjavni vrt

Pospravimo ostanke zadnje zimske zelenjave. Grede prerahljamo in pognojimo s kompostom ali dobro uležanim hlevskim gnojem. Prekrijemo jih s folijo ali tunelom in počakamo teden dni, da se zemlja ogreje; nato lahko sejemo zgodnjo zelenjavo. Sadike, ki smo jih začeli vzgajati februarja prepikiramo v toplo gredo. Na grede, na katerih bomo gojili papriko, paradižnik, kumare in fižol, posejemo rastline za gnojenje (detelja, kreša,…). Sadimo šparglje, letni česen, hren, čebulo. V toplo gredo sejemo od sredine marca dalje glavnato solato, blitvo, por, zelje, ohrovt in cvetačo

Zeliščni vrt

Odstranimo zastirko, ki ni razpadla (smrekove veje), da se tla hitreje ogrejejo. Obrežemo vsa olesenela zelišča. Odstranimo vse odmrle ostanke zelišč. Pripravimo grede za setev zelišč. Pod zaščito (tuneli) sejemo baziliko, koper, majaron, tolščak, na prosto pa ob primernem vremenu peteršilj, krebuljico, širokolistno vrtno krešo, ognjič in dihnik. Sadimo lahko nekatera trajna zelišča: melisa, origano, zdravilno strašnico, luštrek, pelin in gabez.

Sadni vrt 

Ob primernem vremenu, če zemlja ni zmrznjena, sadimo drevje. Obrezujemo sadno drevje in gradimo špalirje. Gnojimo. Proti koncu marca že lahko zacvetijo marelice in breskve. Če se ponoči temperature še spustijo pod nič stopinj Celzija, drevesa zavijemo v kopreno. Jagodam zrahljamo zemljo in pognojimo s kompostom ali posebnim gnojilom za jagode. 

Okrasni vrt

Travo dobro pregrabimo in prezračimo. Okrasnim travam porežemo suho listje 5 - 10 cm nad tlemi. Proti koncu meseca jo temeljito pognojimo. Pregledamo in popravimo poti, škarpe, zidove in ograje. Uredimo grede s trajnicami. Odstranimo vse odmrle dele in odmrle rastline ter ostanke zastirke. Rastline, ki so se preveč razrasle, lahko razdelimo in presadimo z izjemo potonik. Pregledamo gomolje trajnic, ki prezimujejo izven zemlje v kleti. Če so začele odganjati, jih postavimo v korita in zasujemo z zemljo, ob primernih razmerah pa jih prenesemo na grede. V toplo gredo sejemo enoletnice in trajnice. Sadimo čebulnice, kot so montbrecije, gladijole in lilije. V hladnih nočeh zaščitimo na mraz občutljive čebulnice. Obrezujemo in strižemo grmovnice in živo mejo; ko popki nabreknejo, ne obrezujemo več. V vodnem vrtu očistimo ribnik. Popravimo bregove in odstranimo vse odmrle rastline oz. njihove dele. Vrtnicam odstranimo zimsko zaščito in jih obrezujemo. Gnojimo trajnice ter okrasno drevje in grmovje.

 

ZAŠČITA MLADIH DREVES IN GRMOV PRED MRAZOM 

 Ambrovec in ginko nimata težav zaradi prenizkih temperatur. Oba sta odporna nanje. Odrasli ginko lahko brez težav prenese temperature do –30 stopinj Celzija, ambrovec pa do –20 stopinj Celzija. V kolikor pride do nižjih temperatur, to ne pomeni, da bo drevo odmrlo, lahko pa odmrejo posamezne veje. Mlada drevesca niso tako odporna, potrebujejo nekaj zaščite.Okoli debelca drevesca nasujemo zemljo, tako da nastane kup iz katerega gleda ven krošnja. Druga možnost zaščite je, da debelce obdamo s slamo ali praprotjo. Okoli drevesca, v oddaljenosti 30 cm, napeljemo mrežo, ki jo fiksiramo s palicami. V prazen prostor zatlačimo slamo ali suho praprot. Slamnata zaščita naj sega do krošnje v kolikor je to mogoče. Za zašito lahko uporabimo tudi časopisni papir in različne pene iz umetnih materialov.

Pri bodiki in lovorikovcu je potrebno poleg zmrzali paziti tudi na izsušitev. Vrsti sta namreč zimzeleni, kar pomeni, da pri temperaturah nad lediščem v listih potekajo različni procesi in rastlina oddaja vodo. Če so tla zmrznjena, te vode na more nadomestiti in pride do izsušitve. Najnevarnejši so dnevi, ko daljšemu obdobju mraza sledijo topli sončni dnevi s temperaturami nad ničlo in hladne noči, ko se temperature spustijo pod ničlo in tla ostanejo zmrznjena. Najbolj so občutljive mlade rastline, ki imajo plitve korenine in sveže posajene rastline. Možna zaščita je, da predno začne zmrzovati, rastline dobro zalijemo, v zimskem času pa jih zaščitimo.

Lovorikovec (Prunus laurocerasus) je naravno razširjen na področju jugozahodne Azije in Sredozemlja. To pomeni, da mu ustreza toplejše podnebje, vendar uspeva tudi pri nas, če je sajen v zavetnejše lege. Bodika uspeva tudi pri nas v naravi, čeprav ima raje toplejše podnebje. V zavetnih legah brez težav prenese tudi temperature pod nič stopinj Celzija. Na izpostavljenih predelih pa potrebuje nekaj zaščite.

Zimzelene grme je najučinkoviteje zaščititi s slamo. Med dve plasti žične mreže, ki sta 10 do 20 cm narazen, zatlačimo slamo in z njo obdamo grm. Grm obdamo z vseh strani tudi z vrha, tako da nastane neke vrste zvonec. Namesto slame lahko uporabimo tudi časopisni papir. Slamo v mreži namestimo tako, da potuje po širini grmička navzgor. Ne ovijamo je okoli debelca. Agrokoprena in podobni izdelki so ravno tako primerni za zaščito, če jih pravilno namestimo. Nikakor je ne ovijamo okoli rastline, temveč jo položimo na grm in vpnemo v tla na mestu najširšega dela krošnje. Zemlja oddaja toploto, ki jo skušamo ujeti s kopreno. V kolikor jo navijemo okoli debelca in nato prekrijemo krošnjo grma, gre vsa ta toplota mimo grma. Pri nižjih temperaturah vzamemo skupaj več plasti koprene.
Zaščito drevesc ali grmov odstranimo, ko se temperature prično dvigovati nad nič stopinj Celzija. Ne glede na to, da ste z zaščito že pozni – rastline zaščitimo ob prvih nižjih temperaturah – je rastline vredno zaščititi.

 

 OPRAVILA V VAŠEM RAJSKEM VRTU MESECA NOVEMBRA

 

  • redno odstranjujte odpadlo listje
  • posadite tulipane za naslednje leto
  • obrežite vrtnice, da preprečite poškodbe zaradi vetra in snega
  • posadite rastline za zimski okras

Preostala opravila, ki jih morate postoriti v novembru:

  • Posadite nove kultivarje tulipanov ali nadomestite čebulice kultivarjev, ki cvetijo vedno slabše s svežimi čebulicami.
  • Redno odstranjujte odmrle dele trajnic in jih kompostirajte.
  • Odstranite lahko tudi poganjke okrasnih trav. Pustite le tiste, ki še vedno izgledajo privlačno, saj dajejo vrtu strukturo.
  • Počakajte, da prvi mraz pomrzne poganjke kan (Canna) in dalij (Dahlia), preden izkopljete gomolje
  • V kolikor želite za božič cvetoč amarilis (Hippeastrum) je sedaj skrajni čas, da ga posadite v lonček.
  • Redno pobirajte in odstranjujte odpadlo listje.
  • Sedaj lahko namnožite mak (Papaver) in plamenke (Phlox) s koreninskimi potaknjenci.
  • Še vedno lahko sadite vrtnice. Kmalu bodo na voljo tudi sadike brez koreninske grude, ki jih morate čim hitreje posaditi, da se ne izsušijo.
  • Sedaj je tudi primeren čas za presajanje dreves ali grmovnic, ki bi jih radi premestili na drug kraj mesta.
  • Naredite si potaknjencev okrasnih grmovnic kot npr. dren (Cornus), forzicije (Forsythia), vrbe (Salix), skimije (Skimmia), kamelije (Camellia), bodike (Ilex) in trdoleske (Euonymus).
  • Preglejte potaknjence, ki ste jih napravili prejšnje leto in presadite utrjene rastline na svoje mesta na vrtu.
  • Ko rastline odvržejo listje jih je tudi enostavneje obrezati in oblikovati. Izjema so nekatere vrste, ki ne prenesejo jesenskega oz. zimskega obrezovanje kot npr. pripradniki rodu Prunus (slive, češnje, itd.).
  • Travne bilke bodo rastle vse dokler je temperatura nad 5°C, zaradi česar jo morate še vedno redno kositi. Dvignite višino košnje na 4 cm, da ne boste izpostavljali občutljivih delov travnih bilk mrazu.
  • Redno odstranjujte odpadlo listje iz ribnika.
  • Redno odstranjujte tudi odmrle dele vodnih rastlin.

 

OPRAVILA V VAŠEM RAJSKEM VRTU MESECA OKTOBRA

Mesec oktober ali vinotok je mesec, ko večino opravil posvečamo shranjevanju pridelkov, ki jih nismo pospravili v septembru. Kmetje pospravljajo še zadnjo koruzo in pripravljajo njive na setev ozimnih žit ali počitek preko zime. Gozdovi se počasi barvajo v jesenskih barvah. Tudi vrt začnemo počasi pripravljati na zimo, na počitek. 

Zelenjavni vrt

Ukvarjamo se predvsem s spravilom pridelkov. Solato prekrijemo s plastičnim predorom, ker bo še nekaj dni uspešno rasla. Rastline paradižnika z nedozorelimi plodovi odrežemo pri tleh in obesimo v topel prostor z vrhom navzdol. Paradižniki bodo na toploti počasi dozoreli. Peteršilj in drobnjak posadimo v lončke in ga prenesemo na toplo, da bomo lahko vso zimo imeli svež pridelek. Pozno korenje, zeleno in rdeče zelje pustimo v zemlji do prvih mrazov. Na mraz občutljiva zelišča prekrijemo z listjem ali smrekovimi vejami. Prazne prekrijemo s kompostom ali grobo prekopljemo.

Zeliščni vrt 

Pred prvo zmrzaljo poberemo vsa zelišča, ki ne preživijo zime in jih shranimo. Zelišča, ki preživijo zimo (lovor, rožmarin) izkopljemo ter posadimo v posodo, ki jo pustimo na prostem do prve slane. Sedaj je pravi čas za sajenje večletnih zelišč, ki lahko rastejo na prostem, da se bodo že sedaj zakoreninila. Preko zime jih zaščitimo. Zelišča, ki so se preveč razrasla, razdelimo in ponovno posadimo.

Sadovnjak

Sedaj je pravi čas za obiranje jabolk. Jabolka, ki dozorevajo neenakomerno, obiramo večkrat in shranjujemo v čisti kleti na policah ali v zabojčkih. S plodovi delamo previdno in pazimo, da jih ne obtolčemo ali poškodujemo. Vsa poškodovana (obtolčena, bolna, črviva) jabolka dajemo posebej in jih namenimo takojšnji uporabi. Jabolko je zrelo takrat, ko je obarvana vsaj tretjina pečk.   

Okrasni vrt

V oktobru je pravi čas za sajenje okrasnih rastlin, presajanje trajnic. Izogibamo se le sajenju iglavcev, ki jim bolj ustreza pomlad. Če sadimo novo živo mejo jo takoj obrežemo. Po potrebi pokosimo trato, vendar nož nastavimo višje kot sicer. Po prvi slani izkopljemo in shranimo gomolje dalij. Čebulice amarilisa izkopljemo in shranimo na suhem. V skalnjaku pokrijemo mlade rastline z listjem ali smrekovimi vejami.

September ali kimavec je zadnji poletni mesec, ki ga pa večina ne jemlje kot poletje. Temperature se znižajo, dan se skrajša in 23. septembra nastopi jesen. Sedaj lahko, predvsem tisti vrtičkarji, ki jim je pomembnejši pridelek, kot pa rože, žanjejo rezultate celoletnega dela. Večina opravil se nanaša na pobiranje in shranjevanje pridelka, obenem pa tudi na pripravo vrta na zimo. Sadovnjak je poln zrelih jabolk in hrušk, ki nas bodo ob pravilni hrambi razveseljevali še dolgo v zimo.

 

OPRAVILA V VAŠEM RAJSKEM VRTU V MESECU SEPTEMBRU

Okrasni vrt

Grede pripravimo za pomladne cvetlice. Odstranimo odmrle enoletnice, ki so cvetele poleti. Posadimo čebulnice. Trajnicam odstranimo odmrle dele, vendar le tiste, ki so polomljeni. Suhe rastline bodo popestrile vrt pozimi. Porežemo semenske glavice maka, srebrenke in volčjega jabolka. Sedaj je čas za presaditev potonik in perunik. Nabiramo seme rastlin, ki jih želimo razmnožiti. Travo pognojimo z gnojilom, ki ima veliko kalija, železa in nekaj dušika, a je brez fosfatov. Vrtno pohištvo pregledamo in namažemo s posebnimi negovalnimi olji oz. sredstvi za les. Konec meseca sadimo iglavce in zimzeleno grmičevje.

Zelenjavni vrt

Sejemo zimsko solato, špinačo, redkvice in motovilec. V prvem tednu lahko zasadimo gredo jagod. Zemlji dodamo kompost in jo dobro zalijemo. Tla med jagodami pokrijemo z zastirko, da zmanjšamo izhlapevanje vode. Starim jagodam dodamo kompost. Sadimo rabarbaro, zimski česen, spomladansko zelje. Redno pobiramo pridelek; konec meseca poberemo še zadnji paradižnik, jajčevce, kumare, papriko, buče in fižol. Kjer ostane zemlja prazna, posejemo gorčico ali enoletno deteljo, da bo rahljala in izboljšala tla do pomladi – zeleno gnojenje. Če bomo nizek fižol po obiranju obrezali in zalili, bo še enkrat rodil. Fižolovih in grahovih rastlin ne izpulimo, temveč odrežemo tako, da korenine ostanejo v zemlji – z dušičnimi gomoljčki bodo izboljšale zemljo. Aprila posajene beluše porežemo do tal in rahlo okopljemo med vrstami. 

Zeliščni vrt

Občutljiva zelišča proti koncu meseca zaščitimo s tunelom ali prenesemo v toplo gredo. Pobiramo in shranjujemo enoletna zelišča. Trajna zelišča lahko sedaj obrežemo, izkopljemo in razdelimo na več delov. Zelišča, katera želimo imeti sveža tudi preko zime (peteršilj, drobnjak,...) izkopljemo in presadimo v lončke, ki jih prestavimo v hišo ali rastlinjak. Sadimo trajna zelišča.

Sadni vrt

Opravila v tem mesecu so namenjena predvsem obiranju sadja: jabolka, hruške, maline, šipek,… Orehov ne trgamo z dreves, temveč pobiramo odpadle plodove. Jabolka in hruške obiramo tako, da plod zavrtimo. Pecelj se bo odlomil ob veji. Sadeže, ki nimajo peclja, ne shranjujemo, temveč jih takoj porabimo. Sadja ne pobiramo enkratno, temveč v skladu z zorenjem na drevesu. To pomeni, da lahko eno drevo obiramo tudi teden dni. Za zimo shranjujemo popolnoma zdrave plodove. Obrežemo ribez in maline. Sadimo robide in maline. Mesta, kjer bomo sadili nova drevesa, pripravimo s kompostom.

 

OPRAVILA V VAŠEM RAJSKEM VRTU V MESECU AVGUSTU

Avgust ali veliki srpan je zadnji tisto čisto pravi poletni mesec. Sonce je sicer na enakem položaju kot v drugi polovici aprila, a temperature so mnogo višje. Pogosto je mogoča suša, so pa tudi leta, ko je dežja odločno preveč. Naše razpoloženje za delo v vrtu je vremenu primerno. Je pa to čas, ko večinoma že pobiramo prve pridelke in pripravljamo vrt za jesen.

Zelenjavni vrt

Pridelek, ki ga ne porabimo sproti, shranjujemo za zimo. Pobiramo krompir, šalotko, čebulo, sladko koruzo, peso, česen, korenček, paradižnik, malancane, kumare, grah, nizek fižol, bučke in druge vrtnine. Prazne gredice, ki ostanejo po pobiranju pridelka, pripravimo za ponovno setev, pri tem pa pazimo na kolobar. Sejemo in sadimo motovilec, špinačo, redkvico, zimsko solato, črni koren, krebuljico, zimski česen. Presadimo kitajsko zelje, endivijo por in vrtne jagode. Sedaj je primeren čas za nove nasade jagod. V sušnih dnevih temeljito zalivamo, najbolje zgodaj zjutraj ali zelo pozno zvečer, ko se zemlja že ohladi od vročega sonca. 

Zeliščni vrt

Sedaj je primeren čas za nabiranje zelišč. Zelišča nabiramo zjutraj, takoj, ko se posuši rosa. Nabiramo le zdrave dele rastlin, ki jih povežemo v šopke in jih sušimo. Čas je najbolj primeren za nabiranje zelišč z močnim vonjem: melisa, meta, origano, timijan, šetraj. Na prazne gredice sejemo rastline za zeleno gnojenje. Sejemo dvoletna zelišča, kot so peteršilj, kumina, rabarbara, žličnik, lučnik in gozdni koren. Za jesen sejemo krešo, dihnik, koper in krebuljico.

Sadni vrt

Obiramo zrele hruške in jabolka. Preveč obtežene veje podpremo. Po potrebi odstranjujemo vodne poganjke. Nadaljujemo s poletno rezjo, razpiramo veje in upogibamo poganjke. Nabiramo ameriške borovnice. Pri tleh porežemo maline, ki so rodile tako, da pustimo le najmočnejše mlade palice. Ko oberemo slive, drevesa obrežemo. Enako storimo tudi pri višnjah.

Okrasni vrt

Razmnožujemo vrtnice s potaknjenci. Cvetoče rastline lahko režemo in sušimo za kasnejše zimske aranžmaje. Gredice z rožami v suhih letih obilno zalivamo zgodaj zjutraj ali zelo pozno zvečer, ko se zemlja že ohladi. Odstranjujemo plevel, vendar ne prekopavamo tal, da se ne izsušujejo pretirano. Zastiramo. Gnojimo jeseni cvetoče rastline. Sadimo potonike, jesenski podlesek, krokuse, irise, in alojizijevo lilijo. Pomlajujemo in režemo živo mejo iz iglavcev. Na stalna mesta presajamo tiste dvoletnice, ki smo jih sejali julija. Sadimo iglavce in zimzelene listnate grme. Od sredine meseca ne gnojimo več dalij, gladijol in drugih čebulnic.

 

OPRAVILA V VAŠEM RAJSKEM VRTU V MESECU JULIJU

POLETNO GNOJENJE TRATE

Potrebe po hranilih so v tem času največje. Trava ima velike potrebe predvsem po dušiku in kaliju. Uporabimo počasi delujoča gnojila( z večjo vsebnostjo dušika in kalija), saj se tako izognemo neenakomerni rasti trave, pa tudi ne izpirajo se v nižje plasti in so tako okolju bolj prijazna. Na intenzivnost barve pa vpliva železo.

V teh vročih dneh ne pozabite predvsem na zalivanje, redno košnjo in na zatiranje plevela, če je to potrebno.

 

OPRAVILA V VAŠEM RAJSKEM VRTU V MESECU JUNIJU

Julij ali mali srpan je prvi pravi poletni mesec. Je čas, ko marsikdo zapusti svoje domovanje in se odpravi na dopust. Če hočemo tudi poleti imeti lep vrt, moramo tudi v juliju zanj pravilno skrbeti. Kot prvo in najpomembnejše opravilo v poletnih mesecih, je zalivanje. Zalivati moramo posebej skrbno v zelo sušnih poletjih.

Zelenjavni vrt

Pobiramo vse vrtnine, ki dozorijo v tem času. Med njimi so tudi kumare, ki jih pobiramo mlade in zjutraj, sicer rade zagrenijo. Konec meseca začnemo saditi in sejati kitajsko zelje, cvetačo, kolerabo, zimski por, ohrovt, brstični ohrovt, zelje, endivijo, cikorijo, pozni radič, repo in druge vrtnine, ki jih bomo pobirali jeseni in pozimi. Zaradi lažjega zorenja ne gnojimo z dušikom. Sladko koruzo pognojimo in okopljemo. Storže oberemo, ko se laski začnejo barvati rjavo. Nizki fižol sadimo do sredine meseca. Obiramo jagode.

Zeliščni vrt

V jutranjih urah naberemo seme zelišč, ki v tem mesecu semenijo (koriander, kumina, janež,…). Naberemo vejice s semeni, jih povežemo v šopke in začnemo sušiti. Preden začne seme odpadati, namestimo vrečke iz naravnega blaga, ki jih navežemo na zelišča. Vanje se zbirajo semena. Redno nabiramo cvetove slezi in velikocvetnega lučnika ter jih sušimo za čaj. Pokrovna zelišča redno obrezujemo in preprečujemo, da gredo v cvet. Slabo rastoča zelišča po potrebi dognojimo, tista, ki močno odganjajo (melisa, meta,…), po potrebi obrežemo. Rabarbaro temeljito pognojimo s kompostom in prenehamo z obrezovanjem listov.

Sadni vrt

Obiramo jagodičja, kot so ribez, maline, kosmulje. Po obiranju jih obrežemo. Odstranjujemo predvsem stare in bolne poganjke. Maline lahko porežemo do tal. Na sadnem drevju opravimo zeleno rez. Pri tem moramo paziti na vzgojno obliko in ravnotežje med rodnostjo in rastjo. Sedaj je tudi pravi čas za cepljenje. Obiramo sadje, ki dozori. Pri mladih kivijih porežemo veje na štiri do šest listov za zadnjim sadežem. To storimo, ko so sadeži veliki kot lešnik. Plodove razredčimo tako, da je na posamezni veji največ 6 plodov. Konec meseca kivi pognojimo. Po potrebi škropimo proti škodljivcem.

Okrasni vrt

V okrasnem vrtu cvetijo različne cvetlice. Po potrebi odstranjujemo odcvetele cvetove, da podaljšamo cvetenje. Sejemo dvoletnice za prihodnje leto. V drugi polovici meseca presajamo in sadimo bradate perunike. Vrtnice dognojimo. Odcvetele cvetove odrežemo dva lista pod cvetom, oziroma na mestu, kjer je najboljši nastavek. Šipkom lahko pustimo plodove, da jih bomo občudovali tudi pozimi. Vrtnice po potrebi škropimo proti ušem in drugim boleznim. Obrezujemo živo mejo. Rez naj ne bo premočna, sicer bodo notranji listi porjaveli. Španskemu bezgu odstranimo uvele late. Mladim grmom skrajšamo poganjke za tretjino. Starejšim grmom izrežemo poševno rastoče in poškodovane veje. Obrežemo glicinijo. Stranske poganjke skrajšamo za dve tretjini dolžine. Travo kosimo višje, tako da bo visoka okoli 5 cm.

 

ZALIVANJE

Za prijetje in nadaljno rast rastlin je zalivanje ključnega pomena. Predvsem pri rastlinah z majhno koreninsko grudo skrbno spremljamo vlažnost zemlje. Pogostost in količina zalivanja je odvisna od vrste tal. Vedeti moramo, dasta kratkotrajna nevihta, oziroma nekaj litrov vode v hudi poletni vročini premalo. Zalivamo tako, da zemljo prepojimo v globje plasti. Po nekaj dneh ko se zemlja izsuši postopek ponovimo. S takšnim načinom zalivanja rastline razvijejo globok koreninski sistem. Prav tako, je neprimerno tudi preobilno zalivanje, oziroma utapljanje rastlin (rastline v loncih, koritih in slabših ilovnatih tleh). Prekomerna vlaga in nedostopnost kisika povzročata gnitje korenin in s tem odmiranje rastlin. Pri sajenju rastlin v lonce in korita moramo narediti drenažo (grobo kamenje, glinopor, …). Lonci in korita morajo imeti odprtino za odtok odvečne vode. Tudi pozimi ne pozabimo, da predvsem zimzelene rastline potrebujejo vlago, prav tako pa tudi druge rastline, ki imajo še plitek koreninski sistem.

 

OPRAVILA V VAŠEM RAJSKEM VRTU V MESECU MAJU 

Zelenjavni vrt

Prve setve zelenjave še pod zaščito, ker je do sredine meseca še nevarnost spomladanskih pozeb. Sejemo cvetačo, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, fižol, solato, špinačo, redkvico, grah in mesečne jagode. Občutljive vrtnine, bučke, paradižnik, fižol, papriko, zasadimo po drugi polovici maja.

Sadni vrt

Pazimo na redno zalivanje na novo posajenih sadnih dreves in jagodičevja. Dognojujemo sadno drevje z dušikom, s pokošeno travo zastremo kolobarje okol drevja.

Zeliščni vrt

Na prosto že lahko sejemo in sadimo zelišča. Posajena zelišča lansko leto, pa že lahko obiramo konec meseca.

Okrasni vrt

Obrezujemo spomladi cvetoče grmovnice, da bodo drugo leto rastline še bolj krepke in cvetoče. Sadimo okrasne čebulnice. Razmnožujemo okrasne grmovnice s potaknjenci. Odcvetelim tulipanom in narcisam odstranimo cvetna stebla.

Tisti, ki ste v začetku aprila posadili novo sadno drevje ter grmičevje, morate biti pozorni na to, da imajo rastline dovolj vode. Posajena drevesa in grmičke je treba večkrat zaliti, da se korenine primejo. Pri na novo posajenih rastlinah odstranimo morebitne plodove. Prvo leto je pomembno, da se drevo dobro ukorenini in opomore od šoka, ki je nastal pri presajanju.

Sadno drevje dognojujemo z dušikovimi gnojili, ki jih potresemo pod obodom krošnje, saj jih bo tam rastlina najbolje uporabila. S pokošeno travo zastremo kolobarje okrog drevja.

Zeliščni vrt

V maju lahko sejemo ali na prosto presadimo tudi zelišča. Tudi za njih velja, da jih je treba zaščititi v hladnih nočeh in jutrih. Trajna zelišča, ki smo jih posejali prejšnja leta, pa lahko začnemo obirati že konec meseca.

Okrasni vrt

Na okna, balkone, terase in gredice že sadimo cvetlice. Najbolje bodo skupaj rasle cvetlice, ki imajo podobne zahteve po svetlobi, vodi in hranilih. Sadimo tudi okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje: dalije, lilije, kane, gladiole ... Maja je treba odcvetelim grmovnicam, kot sta rododendron in forzicija, odstraniti ostanke cvetov, tako da bodo prihodnje leto cvetovi še bolj krepki. Prav tako je maj najprimernejši mesec za razmnoževanje okrasnih grmovnic s podtaknjenci. Maj je tudi pravi mesec za sajenje zimzelenih iglavcev. Ker so v tem času tulipani in narcise odcvetele, je treba potrgati cvetove in jim pozneje še odrezati cvetna stebla.

 

PUŠPANOVA VEŠČA in BOLEZNI CIPRES

Pušpanova vešča (Cydalima perspectalis) izvira iz vlažnih subtropskih področij vzhodne Azije, Indije, Kitajske, Koreje in ruskega daljnega vzhoda (Mally, 2010). Leta 2006 je bila prvič vnešena v Nemčijo, leta 2007 v Švico in na Nizozemsko. Leta 2008 so jo prvič opazili v Veliki Britaniji, Franciji in Avstriji (Mally, 2010). Leta 2009 je bila zaznana v okolici Gradca (Avstrija), od kjer se je razširila v Slovenijo. Pri nas je bila prvič potrjena leta 2011 v Ključarovcih v Pomurju. Istega leta so jo našli tudi na Madžarskem, v Romuniji, na Češkem, Turčiji ter v Italiji in na Iberskem polotoku (Peterlin 2015). Domneva se, da je bila v Evropo prvič vnešena s sadikami iz Kitajske (Seljak, 2012).

Ličinke pušpanove vešče obžirajo liste drobnolistnega pušpana (Buxus microphylla), navadnega pušpana (Buxus sempervirens) in Buxus sinica (Seljak, 2012). Ker v Aziji povzroča veliko škodo, je njena ekologija dobro raziskana, obstajajo tudi podatki o kemičnem varstvu, biološkem varstvu z uporabo entomopatogenih ogorčic ter uporabo feromonov (Mally, 2010). Velikost populacije in širjenje je odvisno od vremenskih razmer in prisotnosti pušpana v vrtovih, ali v naravi. Trenutno je najpomembnejši škodljivec na pušpanu (Peterlin, 2015).

RAZVOJNI KROG IN OPIS ORGANIZMA

Razvojni krog od jajčeca do metulja traja pri 20°C okoli 40 dni. Na leto razvije do 5 rodov (Peterlin, 2015). V Evropi ima letno dve do tri generacije (Matošević, 2013), pri nas so bili v ustreznih razmerah že potrjeni tudi štirje rodovi v enem letu (Peterlin, 2015).

Jajčeca so bledo rumene barve, velika 1 mm. Samica jih najpogosteje odloži na spodnjo stran listov, kjer jih težko opazimo. Po nekaj dneh se iz jajčec izležejo gosenice. Te so v mladosti vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s črno glavo in črnimi pikami. Sčasoma postanejo rjavkaste. Zrastejo do 4 cm. Hranijo se z listi pušpana (rod Buxus), medtem ko v domovini napadajo tudi druge rastline. Ena gosenica poje tekom svojega razvoja do 45 listov, na enem grmu pa se pojavi do 100 gosenic. Grm pušpana v povprečju uničijo v 5 do 7-ih dneh. V primeru močnega napada grm ostane brez listov in vej, rastlina propade. Gosenice na grmih tvorijo zapredke podobne pajčevini. Ko je zrelostno žretje zaključeno, se zabubijo (Peterlin, 2015).

Prezimijo v stadiju bube (Petrlin, 2015), čeprav nekateri viri navajajo prezimovanje v stadiju gosenice (Seljak, 2012). Buba v dolžino meri med 1,5 in 2 cm, sprva je zelene barve s temnimi vzdolžnimi progami, ki pozneje postanejo rjave. Bube najdemo skrite med listi in vejicami (Peterlin, 2015).

Odrasla vešča se pojavlja od aprila do septembra. Metuljčki so veliki od 3 do 4 cm, umazano bele barve, robovi kril pa so temnejše rjavo obarvani. S starostjo se telo vešče obarva rjavo. Metuljčki so dobri letalci, vendar ne letijo daleč (Peterlin, 2015). Letno z več generacijami se lahko razširi do 5 km daleč (Matošević, 2013). Metuljčki so aktivni podnevi in ponoči (Peterlin, 2015). 

ŠKODA

Škodo povzročajo gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. Ko teh zmanjka, napadejo tudi olesenele veje. Lahko požrejo grm v celoti. Močno napadene rastline se težko obrastejo in lahko propadejo (Peterlin, 2015).

Metuljčki se pojavijo v maju in juniju ter v avgustu, gosenice pa opažamo od marca do oktobra. Najprej opazimo delno objeden epidermis lista in kasneje cele liste ter poganjke. Na grmih opazimo ekskremente in značilno pajčevino (Matošević, 2013).

VARSTVO

Najboljša je preventiva. Rastline redno pregledujemo, predvsem sredino grmov, kjer se gosenice najprej pojavijo in ukrepamo, ko jih opazimo. Gosenice lahko odstranjujemo ročno. Najpomembnejši naravni sovražnik so ptice (Peterlin, 2015), čeprav te nerade letijo na pušpan, zaradi njegove toksičnosti (Matošević, 2013). Učinkovite so entomopatogene ogorčice vrste Steinernema carpocapsae (Peterlin, 2015) ter pripravki na osnovi Bacillus thuringiensis. V manjših vrtovih se poleg ročnega pobiranja ličink omenja še stresanje grmov in oblivanje z vodo (Matošević, 2013).

Registriranih insekticidov za varstvo pred pušpanovo veščo v Sloveniji ni. Tuja literatura navaja, da proti gosenicam delujejo sredstva na osnovi deltametrina, acetamiprida, piretrina, tiakloprida ter tiametoksama. Tretiranje z insekticidi je smiselno opraviti zgodaj, ko opazimo prve gosenice in je škoda še majhna. Uporabimo škropilnice z močnim pritiskom, da škropivo dobro prodre v notranjost grmov. Ker ima škodljivec več rodov letno, je potrebno škropljenja ponavljati. Nobeno sredstvo ne zagotavlja dolgotrajnega varstva. Močno poškodovane grme uničimo s sežigom, ali jih zakopljemo v zemljo (Peterlin, 2015). 

 

BOLEZNI CIPRES

Zelo pomembna rubrika, saj je v zadnjih letih vedno več bolnih sadik ciprese (thuje smaragd). Zaradi nekontroliranega uvoza rastlin, sedaj razhaja epidemija škodljivca, ki se imenuje južni brinov krasnik, oziroma latinsko (Ovalisia Festiva). Hrošček izleže ličinke, ki se prehranjujejo z jedrom rastline (plazijo se po vejah rastlin in jo znotraj izdolbejo). Drugi škodljivec, ki napada ciprese je podlubnik (phloeosinus aubei), kateri pa napada ciprese predvsem v sušnih mesecih, ko so sadike najbolj ranljive. Oba škodljivca se da zatreti, vendar je postopek dolgotrajen in potrebna so močna škropila.

Smaragdne ciprese (Thuja Smaragd) so še vedno med najbolj priljubljenimi živimi mejami. Ravnajte skrbno in pravilno izberite sadike domačega porekla ter pazite na pripravo tal pri sajenju. Za tiste, ki bi pa radi živo mejo, s katero je manj vzdrževanja, pa priporočamo Prunus laurocerasus (lovorikovec).

 

ZIMSKA ZAŠČITA RASTLIN

V zimskem času je potrebno rastline, občutljive na mraz, zaščititi pred hladnim vetromin nizkimi temperaturami.
Še posebej občutljive so rastline posajene v lonce.

KATERE RASTLINE?

Zimsko zaščito potrebujejo mediteranske rastline (figa, oljka, kaki, lovor, rožmarin, oleander),
bambusi, rododendroni, kamelije, vrtnice,…Mlajše rastline so bolj občutljive kot starejše.

KAKO ZAŠČITIMO?

1. RASTLINE V LONCIH postavimo v večje lonce, vmesni prostor zapolnimo s storži,
slamo, zemljo, mahom, vejicami, žagovino, lubjem, stiroporjem,… 

2. Lonec ovijemo s folijo z zračnimi mehurčki, filcem, juto. Vse posode z rastlinami
dvignemo od tal (nogice iz gline, les, stiropor) in postavimo v zavetje. 

3. Nadzemni del občutljivih GRMOVNIC najboljše zaščitimo, če naredimo oporo,
katero obložimo s smrekovimi vejami ali nanjo pripnemo kopreno, folijo, flis, juto,…

4. VEČJA OBČUTLJIVA DREVESA: Mlade veje privežemo narahlo navzgor, okoli
debla navežemo slamo, suho koruznico, praprot ali kopreno. okoli koreninskega
sistema nasujemo zastirko.

5. ZAŠČITA VRTNIC: Tla okoli vrtnic prekrijemo z debelo plastjo listja. Na plast listja
dodamo še smrekove veje in tako preprečimo, da bi nam veter odpihnil listje ali nam
ožgal les na občutljivih lesnih stranskih poganjkih.

6. OKRASNE TRAVE: Najbolj občutljiva med travami je Pampaška trava. Jeseni jo
povežemo v šop. Okoli rastline nasujemo listje ali smrekovih vej.

7. V suhi zimi je potrebno zimzelene rastline zalivati, da se ne izsušijo. 

 

OSKRBA RASTLIN V VROČIH POLETNIH DNEVIH

Za prijetje in nadaljno rast rastlin je zalivanje ključnega pomena. Predvsem pri rastlinah z majhno koreninsko grudo skrbno spremljamo vlažnost zemlje. Pogostost in količina zalivanja je odvisna od vrste tal. Vedeti moramo, da sta kratkotrajna nevihta, oziroma nekaj litrov vode v hudi poletni vročini premalo.

Zalivamo tako, da zemljo prepojimo v globje plasti. Po nekaj dneh, ko se zemlja izsuši (izsušiti se ne sme tako močno, da rastlina uveni) postopek ponovimo. S takšnim načinom zalivanja rastline razvijejo globok koreninski sistem.

Zalivamo direktno v koreninsko grudo, škropljenje rastlin z različnimi zalivalci ni priporočljivo, ker s tem ustvarjamo idealne pogoje za razvoj bolezni, namočenost koreninske grude pa je slaba.

Če se odločite za avtomatsko zalivanje, uporabljajte kapljično namakanje in dobro preverite, koliko vode potrebuje določena rastlina. Če imate le čas, dosežete najboljšo oskrbo rastlin z  ročnim zalivanjem, z uporabo vrtne cevi.

V hudi poletni vročini moramo biti zelo pozorni na primerno vlažnost koreninske grude, saj lahko visoke temperature že v enem dnevu povzročijo hude poškodbe na rastlini.

Prav tako, je neprimerno  tudi  preobilno  zalivanje, oziroma utapljanje rastlin (rastline v loncih, koritih in slabših ilovnatih tleh). Prekomerna vlaga in nedostopnost kisika povzročata gnitje korenin in s tem odmiranje rastlin.

Pri sajenju rastlin v lonce in korita moramo narediti drenažo (grobo kamenje, glinopor,..). Lonci in korita  morajo imeti odprtino za odtok odvečne vode. Rastline v loncih in koritih zalivamo po potrebi. Vsak dan z roko potipamo vlažnost zemlje in po potrebi zalijemo. Tudi pozimi ne pozabimo, da predvsem zimzelene rastline potrebujejo vlago, prav tako pa tudi druge rastline, ki imajo še plitek koreninski sistem. 

 Zalivanje rastlin 

NA VRH