Vrtnarija in drevesnica Rajski vrt       
Tržaška cesta 330
1000 Ljubljana

E: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
T. vrtnarija: 051 360 040, 051 360 041       
T. urejanje vrtov: 051 360 041

ODPIRALNI ČAS:
ponedeljek - petek: 8.00 - 19.00
sobota: 8.00 - 17.00
nedelja: zaprto

 

 

Gnojenje rastlin

Gnojila so vse snovi, ki jih uporabljamo za gnojenje in dognojevanje rastlin. 

Gnojenje rastlinPosamezna gnojila vsebujejo več ali manj hranil, ki jih rastline potrebujejo za rast in razvoj. Glavne so tri hranila, ki jih rastline ne dobijo dovolj iz tal. To so dušik (N), fosfor (P) in kalij. H glavnim hranilom prištevamo še kalcij (Ca), magnezij (Mg) in žveplo (S). Gnojila delimo na organska in mineralna.


Organska gnojila
so sestavljena iz organskih spojin, živalskih in rastlinskih odpadkov in izločkov. Hranila so v organski snovi koreninam neposredno nedostopna, organska snov mora najprej razpasti, da jih rastline lahko uporabijo za prehrano. Rastline sprejemajo hranila v obliki soli, raztopljenih v talni raztopini. Molekula soli razpade v vodi na dva ali več gibljivih delov - ionov, ti pa so prava hrana za rastline. Vezivno površino tal predstavljata glina in humus. Če tla ne bi imela te sposobnosti bi morali nenehno dodajati mineralna hranila

 

VRSTE ORGANSKIH GNOJIL

Hlevski gnoj

V različnih vrstah živalskega gnoja najdemo različno količino hranil. Razlike izvirajo iz vrste in kakovosti krme in nastilja. Hlevski gnoj, ki ga poleg nastilja sestavlja blato in seč živali vsebuje v (kg/t).

Vrste gnoja

Hlevski gnoj

Kompost

KompostKompost je odlično naravno gnojilo iz rastlinskih ostankov, organskih kuhinjskih odpadkov in pepela. Če na kompost občasno dodajamo še zemljo ali šota pospešimo trohnenje. Mešanica različnih anorganskih snovi se v procesu kompostiranja s pomočjo mikroorganizmov spremeni v zrelo organsko snov kompost. Kompost vsebuje veliko organskih snovi in mikroorganizmov, ki so zelo pomembni za rodovitnost tal. Delež vode je v kompostu za polovico manjši kot v gnoju. Kompost deluje kot izboljševalec tal, njegovo delovanje pa je dolgotrajnejše in počasnejše, kot delovanje hlevskega gnoja. Kompost vsebuje enako količino dušika, delež fosforja in kalija pa je manjši kot v hlevskem gnoju. Dozorel kompost lahko potrosimo neposredno po tleh, ni ga potrebno zakopavati. Na 10 m2, potrosimo 20 do 30 kg komposta.

Pakirana organska gnojila

Pakirana organska gnojilaKadar si sami ne pridelamo organskih gnojil ali imamo svojih premalo si pomagamo s pakiranimi organskimi gnojili, katerih ja na slovenskem trgu zelo veliko. Narejeni so iz rastlinskih odpadkov in živalski izločkov. Na voljo imamo hlevski, konjski, piščančji gnoj, guano – iztrebki netopirjev in pingvinov, in različna gnojila rastlinske osnove. So v obliki briketov, vlažnega ali suhega prahu. Glede načina uporabe in količine doziranja upoštevamo navodila na embalaži.

Organska gnojila imajo dvojno vlogo, hranijo rastline in izboljšujejo tla. Organska snov izboljšuje fizikalne lastnosti tal, pripomore k ustreznejši strukturi in boljši sposobnosti za zadrževanje vode v tleh. Zmanjšuje spiranje hranil, pospešuje razvoj korenin in pripomore k boljši dostopnosti fosforja in kalija. Mikroorganizmi, ki jih vsebujejo organska gnojila zelo dobro vplivajo na celotno vitalnost tal. Dobro organsko gnojilo mora vsebovati vsaj 5 miljard mikroorganizmov na gram teže.
Priporočljivo je, da organska gnojila dodajamo vsako leto. Z njim izboljšujemo strukturo in rodovitnost tal. Omogočamo razvoj in življenje mikroorganizmom in nadomeščamo tisti del humusa, ki vsako leto razpade. Vsako leto razpade do 80 % organske snovi, 20 % se je porabi za nadomeščanje trajnega humusa v tleh.

Mineralna gnojila

Mineralna gnojila (rudninska gnojila) so industrijsko pridobljene snovi, ki se uporabljajo za gnojenje ali dognojevanje rastlin. Vsebujejo hranila, ki niso bistveno drugačna od tistih, ki jih vsebuje hlevski gnoj, so pa bolj zgoščena in lahko posamična.

Delimo jih na enojna (enostavna) in sestavljena (kombinirana).

Mineralna gnojila

Enojna (enostavna) so tista, ki vsebujejo le po eno izmed glavnih hranil: dušik, fosfor ali kalij.

Sestavljena (kombinirana)
so tista ki vsebujejo dve ali tri glavni rastlinski hranili.

Mešana gnojillaMešana gnojila
so narejena z mešanjem dveh ali več enostavnih gnojil, največkrat so v obliki manjših zrnc granul (zrnata gnojila).

Spojena ali kompleksna gnojila Spojena ali kompleksna gnojila
nastanejo tako, da v raztopini določenih soli, ki vsebujejo dušik, kalij in fosfor, nastanejo kemične spojine med njimi. Tako vsebuje vsak posamezen delec in vsaka granula popolnoma isto razmerja N,P in K.

Sestavljena gnojila vsebujejo več glavnih hranil. Koliko odstotkov hranil ima določeno sestavljeno gnojilo pove formula: N:P:K 15:15:15, pove, da vsebuje gnojilo 15 % dušika, 15 % fosforja in 15% kalija.

Trdna mineralna gnojila, glede na hitrost sproščanja hranil, delimo na hitro topna gnojila (takojšni a kratkotrajen način delovanja) in na dolgoročna, počasi topna gnojila ( počasno, dolgotrajno delovanje). Dolgoročna gnojilo so navadna ali oplaščena s kontroliranim sproščanjem hranil 3 ,4 ,6 ali 9 mesečnim delovanjem.

Tekoča gnojilaTekoča gnojila so raztopine dušikovih, fosforjevih in kalijevih spojin z dodatkom mikroelementov in vitaminov. So v tekoči obliki, to pomeni, da so vsa hranila topna v vodi in tako takoj dostopna rastlini. Dodajamo jih z zalivanjem ali foliarno (škropljenje) preko listov, še hitrejši učinek delovanja. Učinkujejo tudi v vročem vremenu, ko hranila v drugi obliki rastlina nedostopna.
Specialna gnojila so lahko v tekoči ali trdni obliki namenjena prav specifični skupina rastlin. Vsebujejo vsa hranila, v takšni kombinaciji, ki so za rastlino najprimernejša.

Osnovno gnojenje opravimo spomladi takoj, ko rastline začnejo rasti in ni več nevarnosti večjega mraza. To je marca ali aprila. Rastlin do avgusta še dvakrat dognojimo. Potem moramo z dognojevanjem prenehati, da lahko rastline zaključijo rast in primerno olesenijo. Če uporabljamo dolgotrajna počasi delujoča, oplaščena gnojila, gnojimo enkrat do dvakrat, odvisno od obdobja trajanja sproščanja hranil.
Osnovno gnojenje trate opravimo marca nato pa dognojujemo po vsaki 3 do 4 košnji. Zadnje gnojenje jeseni opravimo z gnojili, ki vsebujejo zelo malo dušika.
Rastline v loncih in koritih dognojujemo pogosteje, saj prihaja s pogostim zalivanjem tudi do večjega izpiranja hrani, zaradi omejenega prostora pa imajo rastline tudi večje potrebe po hranilih.

Osnova za dobre in zdrave rastline je dobra prehranjenost, to pa v največji meri dosežemo z uporabo tako organskih, kot tudi mineralnih gnojil.

 

ZNAKI POMANJKANJA  HRANIL

Dušik N
Dušik NRastline, ki imajo na razpolago dovolj dušika, dobro rastejo, imajo velike zelene liste z dovolj klorofila in jeseni normalno končajo rast. Če je dušika preveč so rastline prebujne, prepozno končajo rast, bolj so občutljive za napad različnih bolezni in škodljivcev, kakovost plodov je slabša. Zaradi premajhne količine dušika so kratki poganjki drobni, listi so majhni svetlo zeleni, plodovi so drobni.

 

Fosfor FFosfor P
Potek fotosinteze je v veliki meri odvisen od količine fosforja. Če ni dovolj fosforja iz korenin služi za nove liste, fosfor iz starejših listov. Pomanjkanje se kaže po manjšem številu listov, ki so tudi manjši. So temno zelene barve, pri nekaterih vrstah rastlin celo vijolični. Ne pojavlja se nobena kloroza. Prihaja pa do manjših nekroz in do zgodnejšega odpadanja listja. Rast korenin je zaradi pomanjkanja fosforja manj prizadeta.

Kalij K
Kalij KKalij je osnovni element za premeščanje snovi po rastlini. Pomanjkanje se najprej kaže v manjši rasti, pozneje se pojavi kloroza in nekroza. Ti znaki se najprej kažejo v starejših listih. Če je prisotna še premajhna oskrba z vodo se kažejo značilni znaki pomanjkanja kalija venenje in izguba turgorja. Rastline, ki jim primanjkuje kalija so bolj občutljive, na pozebo, škodljivce in bolezni.

Magnezij Mg
Magnezij MgMagnezij ima pomembno vlogo pri tvorbi beljakovin in fotosinteze. Pomanjkanje magnezija zmanjša fotosintezo, premeščanje ogljikovih hidratov iz listov v plodove in korenine. Zaradi pomanjkanja magnezija je več sladkorjev in škroba v listih, kar zmanjšuje rast korenin. Pomanjkanje se kaže v razbarvanju tkiv med listnimi žilami in se širi od baze poganjka proti vrhu. Ob visokih temperaturah klorotično tkivo propade. Poškodovani listi propadejo in poganjki ogolijo.

 

Kalcij Ca
Kalcij sodeljuje pri gradnji celičnih sten, utrjevanju rastlinskih tkiv in tvorjenju sladkorjev.
Pomanjkanje kalcija se najbolj kaže v plodovih. Povzroča številne fiziološke motnje. Plodiči sprejemajo kalcij v začetku razvoja. Pomanjkanje se kaže tudi na listih kot rjavenje robov.

Kalcij Ca    Pomanjkanje kalcija

Železo F
Več ko 80 % železa je v rastlini v kloroplastih listov. Posledice pomanjkanja železa so slabša tvorba klorofila. Kloroza se najprej pojavi na mlajših listih, kasneje tudi na starejših. Slabša je rast poganjkov in listov, pri močnem pomanjkanju odmirajo vršički. Slabša je tudi rodnost.

 Železo Fe

 

 

 

 

NA VRH