Vrtnarija in drevesnica Rajski vrt       
Tržaška cesta 330
1000 Ljubljana

E: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
T. vrtnarija: 051 360 040, 051 360 041       
T. urejanje vrtov: 051 360 041

ODPIRALNI ČAS:
ponedeljek - petek: 8.00 - 17.00
sobota: 8.00 - 17.00
nedelja: zaprto

 

 

Sajenje rastlin

Kako posaditi rastline.

(rododendroni, azaleje, kamelije, borovnice,..).
Izkopljemo sadilno jamo, široko 100 - 150 x 100 - 150 cm in globoko 50 - 70 cm. Velikost jame je odvisna od velikosti, ki jo bo dosegla rastlin, katero sadimo. Stene in dno jame obložimo z naluknjano PVC folijo ali z debelejšim gradbenim filcem, ki ga tudi naluknjamo. Folija ali filc bosta preprečevala mešanje zemlje in s ten zviševanje pH zemlji, ki jo bomo dali v jamo.
Jamo napolnimo s kislim substratom: šota, zemlja za rododendrone, preperela zemlja izpod iglavcev.Če za polnjenje uporabljamo bale šote, moramo biti pozorni, da jo dodajamo po plasteh in sproti namakamo, ali pa jo predhodno namočimo v samokolnici. V nasprotnem primeru bo ostal spodnji del suh. Pri polnjenju jame zemlji primešamo gnojila, ki so primerna za rastline, ki potrebujejo kisla tla. Jeseni samo organska, spomladi pa poleg organskih še mineralna. Ko smo jamo napolnili, vanjo zasadimo rastlino. V skopljemo sadilno jamo rastlino samo prestavimo, koreninske grude ne razdiramo, saj se acidofilne rastline oskrbujejo z vodo s pomočjo mikoriznih gliv, ki so razpredene po grudi. Po sajenju površino prekrijemo z lubjem, žaganjem ali iglicami, da s tem zmanjšamo izhlapevanje in temeljito zalijemo.
  Opravila v vrtu - sajenje rastlin, ki za svojo rast potrebujejo kisla tla.
Sadilno jamo izkopljemo za tretjino širšo kot je velik koreninski sistem sadike. Pri kopanju damo živico na en kup mrtvico pa na drugega. Zrahljamo dno, in zabijemo kol. Ta naj bo 10 cm izven središča jame. Na dno jame damo preperel hlevski gnoj ali drugo organsko gnojilo. Nanj nasujemo plast substrata za hitrejše razkoreninjenje. V jamo postavimo žično košaro. Vanjo nasujemo malo substrata. V košaro postavimo sadiko, s palčko preverimo, če je cepljeno mesto 5 – 10 cm nad nivojem tal, razporedimo korenine in do polovice napolnimo s substratom. Žično košaro stisnemo, jamo do vrha napolnimo z živico in potlačimo. V spomladanskem času na vrhu dodamo še mineralno gnojilo. Sadiko privežemo in dobro zalijemo. Opravila v vrtu - Sajenje sadnega drevja
Pri sami izbiri rastlin je zelo pomembno, da izberemo sorte s počasno in nižjo rastjo in dobro odpornostjo na vročino in mraz, ki so veliko bolj primerne za rast v koritih, kot hitro rastoče sorte. Poleg pravilne izbire sorte rastline je zelo pomembna tudi pravilna izbira korita oziroma lonca. Ta mora biti pri počasi rastočih sortah vsaj 5 cm večji, v vse smeri, pri hitreje rastočih sortah še več. Material, iz katerega je lonec izdelan za rastlino ni pomemben, zelo važno pa je, da ima na dnu odprtine za odtok vode, v nasprotnem primeru rastline ne bodo uspevale, saj bo zastajajoča voda povzročala gnitje korenin.. Za dobro rast rastlin so zelo primerni široki lonci, ker se korenine rastlin bolj razraščajo v širino kot v globino. Na dnu nasujemo drenažni material, to je lahko nekoliko bolj grob pesek, glinopor oziroma drug grob material. Čez drenažo damo filc ali vlaknasto folijo, ki bo preprečila mešanje substrata s drenažnim materialom in zamašitev lukenj na dnu. Preveriti pa moramo, da filc ali drug material prepušča vodo. Uporabljamo kvalitetne substrate glede na vrsto in zahtevnost rastline, ki jo sadimo. Kvalitetni substrati imajo že dodana počasi topna gnojila, ki zagotavljajo rastlini dovolj hranil približno za mesec dni. Substrat nasujemo na filc, rastlino s koreninsko grudo (grude ne razdiramo) prestavimo v lonec in dodamo substrat še ob straneh, ter ga z občutkom potlačimo. Rastline sadimo tako globoko, kot so bile prej. Na vrhu lahko dodamo še lubje, ki bo zmanjšal izhlapevanje in preprečeval škropljenje. Na koncu rastlino še temeljito zalijemo. Če imajo lonci in korita podstavke moramo paziti, da v podstavku ne zastaja voda, kar bo povzročilo gnitje korenin. Če želimo imeti podstavke moramo nekaj ur po zalivanju iz podstavka izliti vodo. Opravila v vrtu - sajenje živih mej
Določimo mesto zasaditve. Od enega do drugega konca napnemo vrvico in ob njej skopljemo jarek. Širina in globina jarka je odvisna od koreninske grude, ali velikosti korenin, rastlin, ki jih nameravamo zasaditi.
Pri sajenju s koreninsko grudo naj bo jama za 10 do 15 cm širša in globja od velikosti grude. Pri sajenju z golo korenino, pa naj bo jama večja za tretjino od velikosti korenin. To velja za enojno zasaditev. Pri dvojni zasaditvi pa skopljemo 1,5 kratno širino. Postopek sajenja poteka enako kot pri ostalih rastlinah. Pri večini rastlin za živo mejo je sadilna razdalja 30 – 60 cm. Če želimo, da bo živa meja široka 90 cm ali več sadimo v dve vrsti. Sadimo z menjajočimi se razdaljami 90 cm znotraj vrste in 45 cm med vrstami. Rastline za nizke žive meje sadimo 10 – 15 cm narazen.   Sajenje živih mej

Osnove sajenja rastlin - Rajski vrt

 

Izbira mesta zasaditve

Izberemo primeren prostor, glede na zahtevnost rastline (sonce, senca, vrsta tal.) Pred samim sajenjem moramo poznati tla. Vedeti moramo, da mora na mestu, kjer nameravamo zasaditi rastlino voda dobro odtekati, tudi v obdobju daljših padavin, in da so tla take strukture, da imajo korenine vedno dovolj zraka. Prst more biti rahla. V primeru zastajajoče vode moramo narediti drenažo. Zbita tla pa naredimo bolj zračna z dodatkom organski snovi, preperel hlevski gnoj, kompost, šota,..

Osnove sajenja rastlin

Izkopljemo sadilno jamo, primerne velikosti, glede na trenutno velikost koreninske grude in kakovosti tal. Pri kopanju damo vrhnjo živo plast zemlje na eno kup, spodnjo mrtvo plast pa na drugega. Jama naj bo v vse smeri vsaj 10-15 cm večja od grude, pri slabših tleh tudi več. Dno in strani jame zrahljamo, pokopljemo, to je zelo pomembno pri jamah, ki so kopane s stroji. Stroj zatlači in zamaže pore, kar zmanjša odtok vode in dotok zraka. Če rastlina potrebuje oporo zabijemo kol ali več kolov. Na dno jame damo preperel hlevski gnoj, zrel kompost ali pakirano organsko gnojilo. Organsko gnojilo bo pospešil rast korenin, hkrati pa bo izboljšal tudi strukturo in teksturo prsti. Omogočil pa bo tudi povečanje števila koristnih mikroorganizmov. Na organsko gnojilo damo kakovostni substratom, ki bo omogočil, lažjo, boljšo in hitrejšo razrast korenin in preprečil ožige rastlin, če bi bilo v gnojilu še preveč dušika. Koreninsko grudo rastline v celoti prestavimo v jamo (grude ovite v juto, žično mrežo ne odvijamo, ta zaščita v zemlji razpade in korenine lahko nemoteno rastejo.) Pri presajanju vlončenih rastlin, ki imajo močno razraščene korenine in se na spodnje delu vrtijo v krogu, korenine samo narahlo raztegnemo. Rastlino posadimo enako globoko, kot v loncu, okoli grude nasujemo substrat in ga utrdimo (previdno potlačimo), da se rastlina usidra in da ni zračnih žepov. Do vrha jamo zasujemo z živico s prvega kupa in potlačimo. V primernih količinah lahko na vrhu primešamo še mineralno gnojilo (samo pri spomladanskem sajenju). Cepljene rastline sadimo tako, da je cepljeno mesto 5 – 10 cm nad tlemi, izjema sta vrtnica in glicinija, pri katerih je cepljeno mesto 3 -5 cm pod površjem (cepljeno mesto je dobro prekrito s prstjo). Če smo dodali oporo (kol), rastlino privežemo in dobro zalijemo. Rastlino moramo privezati tako, da se vezivo, kasneje, ko se rastlina debeli vanjo ne zaraste.

 

Opravila v vrtu

 

 

NA VRH