Vrtnarija in drevesnica Rajski vrt       
Tržaška cesta 330
1000 Ljubljana

E: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
T. vrtnarija: 051 360 040, 051 360 041       
T. urejanje vrtov: 051 360 041

ODPIRALNI ČAS:
ponedeljek - petek: 8.00 - 17.00
sobota: 8.00 - 17.00
nedelja: zaprto

 

 

UGODNO

 

Tvoj podzavestni um je kakor vrt in zelo pazljiv moraš biti, kaj posadiš vanj. Vsaka misel, vsako čustvo, vsaka sugestija ... je seme, posajeno v prst podzavesti, ki bo dalo takšno žetev, kakršno je seme. 

Orison Swett Marden

  

 

GLEDIČIJA (GLEDITSIA TRIACANTHOS)

Gleditsia triacanthos "Sunburst" znano tudi kot trnata gledičija "Sunburst" je Manjše drevo počasne, pokončne rasti (visoko 6-10 m). Krošnja široko piramidalna (široka do 7 m). Veje brez trnov. Lubje mladih vej rdeče-rjavo, pozneje sivo-rjavo, luskasto, okrasno. Listi pernato sestavljeni (15-20 cm), posamezni lističi ozko ovalni (3 cm), rumeni. Cvetovi neopazni, cvetenje maj-julij. Plodov ni. Drevo je odporno na mestno okolje, vročino in sušo, prilagodljivo glede tal.

Gleditsia triacanthos znano tudi kot trnata gledičija je Veliko drevo pokončne rasti (20-25 m). Krošnja široko ovalna do kroglasta (do 15 m), razprta, svetla. Veje trnate (do 8 cm veliki trni). Lubje mladih vej rdeče-rjavo, pozneje sivo-rjavo, luskasto, okrasno. Listi pernato sestavljeni (20-35 cm), posamezni lističi ozko ovalni (3 cm), svetlo zeleni, jeseni zlato rumeni, zgodnje obarvanje. Cvetovi neopazni, cvetenje maj-julij. Plodovi ozki, ploščati stroki (25-40x3 cm), trdi, bleščeče temno rjavi. Zorenje: september-oktober, plodovi ostanejo dolgo na drevesu. Drevo je odporno na mestno okolje, vročino in sušo, prilagodljivo glede tal.

   

Jesen je pravi čas za sajenje kostanja

Sadimo jeseni, takoj, ko prinesemo sadike iz drevesnice. Potrebujemo še samokolnico dobro uležanega hlevskega gnoja ali nekaj kilogramov katerega od industrijskih organskih gnojil (natančna količina je odvisna od vrste in sestave gnojila), dve vedri kostanjeve prsti iz gozda (ali kisle šote), količek za oporo in tulec iz žičnega pletiva oziroma dva do tri dodatne količke za zavarovanje sadike pred srnjadjo. Če imamo slabe izkušnje z voluharjem, si pripravimo še žičnato košaro, v katero bomo sadiko posadili.

Sadilne jame izkop­ljemo nekaj tednov prej. Velike naj bodo 1,5 metra v premeru in globoke vsaj 60 centimetrov. Ob izkopu mečemo živico (zgornjih 20 cm) na eno stran jame, spodnjo plast, mrtvico, pa na drugo stran. Jamo na dnu prekopljemo, potrosimo pol samokolnice hlevskega gnoja oziroma polovico organskega gnojila. Živico ob robu jame prekopljemo, razdrobimo grude in jo pograbimo v jamo. Na fino prekopljemo tudi mrtvico zunaj sadilne jame. Dodamo kostanjevo prst, ki smo jo nakopali v gozdu pod kostanjem. Ta prst je bogata s humusom in naravno inficirana s posebnimi glivami, s katerimi tvorijo kostanji v naravi simbiozo. Ko tako prst ob sajenju dodamo mlademu kostanju, dosežemo, da se bodo korenine bolje razvijale, da bo njihova površina večja in se jim bo povečala sposobnost črpanja vode in hranil iz tal. Simbiotske glive tudi producirajo rastne hormone avksine, ki dodatno pospešujejo nastanek novih korenin. Če se nam ne uspe oskrbeti s kostanjevo zemljo, jo nadomestimo s kislo šoto. Eno ali drugo dodamo prekopani mrtvici in s to mešanico zasujemo sadilno jamo do dveh tretjin globine.

V zasuto jamo zabijemo oporni količek. Iz zemlje naj gleda vsaj 1,5 metra. Sadiko pred sajenjem čez noč namočimo v mešanico vode, gnoja in zemlje. Posadimo jo na severno stran količka, korenine enakomerno razporedimo po sadilni jami in jih zasujemo z mešanico zemlje in kostanjeve prsti oziroma šote in zemlje. Ob zasipavanju sadiko rahlo stresemo, da se substrat vleze med korenine. Ko so pokrite, jih rahlo pohodimo, da iztisnemo zrak. Cepljeno mesto naj gleda nekaj centimetrov iz zemlje. Sadiko do konca zasujemo s preostankom zemlje, široko v kolobarju potrosimo še pol samokolnice hlevskega gnoja ter vse skupaj prekrijemo z zemljo. Oblikujemo skledast kolobar, ki ga zalijemo z vsaj desetimi litri vode. Sadiko privežemo ob količek.

Uporabimo prožno vezivo in zavežemo v obliki osmice, ki dopusti, da se sadika pozimi še malo sesede. Če smo sadili na zavarovan vrt, je delo opravljeno, na neograjeni parceli pa moramo poskrbeti za zaščito pred srnjadjo. Sadiko obdamo s tulcem iz žičnega pletiva in ga čvrsto pritrdimo na oporni količek. Vzamemo lahko tudi dodatna dva ali tri količke, jih čvrsto in dovolj globoko zabijemo kakšnih 10 centimetrov stran od sadike ter vse skupaj na treh mestih po višini zvežemo z žico.

JAGODIČEVJE

V Rajskem vrtu smo dobili nove sadike jagodičevja, katerega sadimo prav v jesenskih mesecih.  Za Vas smo pripravili pestro izbiro različnih sort malin, robid, borovnic in ostalega jagodičevja, ki bodo popestrile vaš vrt in jedilnik.

Maline

Vse maline so samooplodne in ne potrebujemo različnih sort, da bodo rodile. Sadimo jih na zavetne, sončne lege. Prenesle bodo tudi delno senco a na soncu boljše zorijo. Tla morajo biti hranilna z veliko humusa, da ohranjajo vlago. Ne prenašajo stoječe vode zato naj bodo tla tudi dobro odcedna. Gredo za maline pripravimo tako, da odstranimo ves plevel. Pripravimo najmanj 90 cm široko gredo in vanjo vdelamo veliko organskega gnojila v peletih, ki ga najlažje doziramo, ali pa z starim preperelim gnojem. Postavimo trajne opore. Za oporo lahko uporabimo lesene kole, ki jih razporedimo v vrsto in med njimi napeljemo do tri žice na katere bomo privezovali poganjke malin.
Sadike nato posadimo v razdalji 45cm v jeseni dokler tla ne začno zmrzovati, kar spodbudi rast korenin.  Spomladi sadike zastremo z preperelim gnojem, a pazimo, da ga ne nasujemo preblizu zelenih delov, da ne požge sadik. Čez zastirko lahko natrosimo še listovko ali humus, kar še dodatno zadržuje vlago. Plevel redno odstranjujemo in temeljito zalivamo.
Ko sredi poletja odženejo nove mladike, izrežemo tiste, ki smo jih jeseni sadili. Poletnim malinam, obrežemo pri tleh vse poganjke, ki so že rodili.  In privežemo vse nove rodne poganjke na žico. Prav tako odstranimo tudi šipke in poškodovane poganjke. Jesenskim malinam odrežemo pozimi vse poganjke, da bo spomladi več svetlobe za nove.

Robide in hibridne robide (tayberry, bojsenberry)

Tla pripravimo enako kot pri malinah. Prav tako so robide in hibridne robide samooplodne in jih lahko sadimo posamično. Sadimo jih na sončne lege in zavetne lege. Za uspešno rast in lažje obiranje plodov ter oskrbo potrebujejo opore. Sadimo jih jeseni ter do prve zmrzali. Razdalja med posameznimi sadikami naj bo od 2,5 do 5m, odvisno od bujnosti rasti sorte.
Spomladi pozeble poganjke robid in hibridnih robidnic obrežemo do živega lesa. Robide rodijo na enoletnem lesu, zato moramo pri obrezovanju paziti da ne obrežemo vseh rodnih poganjkov. Pri tleh obrezujemo poganjke, ki so tisto leto že rodili. Obdržimo poganjke, ki so zrasli tekoče leto. Zgodaj spomladi skrajšamo vrhove vseh poganjkov. Ostala oskrba je enaka kot pri malinah.

Črni ribez in Josta

Črni ribez najbolje uspeva le v zmerno toplih območjih. Izberemo sončno lego, ki je zaščitena pred hladnimi vetrovi in pazimo, da ga zaščitimo pred spomladansko slano. Črni ribez raste v raznovrstnih tleh, a so najbolj priporočljiva globoka tla, ki zadržujejo vlago in imajo nevtralen pH. Pred sajenjem v tla vdelamo veliko preperelega gnoja.

Priporočljivo jih je saditi v pozni jeseni. Razdalja med grmi naj bo od 1 do 1,5m narazen. Sadiko pa posadimo do 10 cm globlje. Po sajenju skrajšamo vse poganjke na en brst, da spodbudimo rast korenin.
Spomladi raztrosimo kot zastirko preperet gnoj, ki ga nato zakrijemo z humusom, kateri zadržuje vlago. V suhem vremenu je potrebno zalivati a ne med zorenjem jagod, saj lahko povzročimo pokanje jagod. Za trajne in obilne pridelke je obrezovanje bistvenega pomena. Večina jagod zraste na enoletnih poganjkih. Obrezovanje z rednim gnojenjem pa močno spodbuja rast novih močnih poganjkov. Po sajenju vse poganjke obrežemo in pustimo le en brst. Naslednje leto obrežemo pri tleh vse šibke poganjke. Odrasle grme obrezujemo pred pozno zimo tako, da pri tleh obrežemo eno tretjino starejših poganjkov in šibkejše starejše poganjke. Les ločimo po barvi. Starejši les je črne barve, dvoletni rjave in enoletni sivkaste barve. Spomladi obrežemo še ostale starejše poganjke in pustimo le tiste is katerih odganjajo mladi, močni poganjki.

Podobno oskrbo pa je primerna tudi za josto, ki je križanec med kosmuljo in črnim ribezom.

Rdeči in beli ribez

Ribez ima, kot vse jagodičevje, rad sončno lego, vendar pa ne mara vročih poletij, zato jih je v vročih dnevih dobro zaščititi pred soncem, da le ta ne ožge listov. Tla pred sajenjem pripravimo kot pri črnem ribezu. Rdeči in beli ribez imata rajši težja tla, ki so odcedna a zadržujejo vlago. Sadimo jih 1,5m narazen v jeseni. Redna oskrba je podobna kot pri črnem ribezu. V tleh naj bo veliko kalija, ki ga dodajamo v obliki kalijevega fosfata.

Rdeči ribez gojimo na špalirju, kot žive meje ali kot grm. Eno leto star grm naj ima dva ali tri močne mlade poganjke, ki jih v pozni zimi skrajšamo na polovico. Vse ostale, ki so manjši od 10 cm odrežemo. Naslednjo zimo pa nove poganjke, kateri so zrasli čez leto, skrajšamo na polovico tako, da pustimo na veji brst ki gleda na zunanjo stran grma. Odrasle grme pa nato obrezujemo tako da krajšamo stranske poganjke.

Kosmulja

Kosmulja je manjši rastoč grm. V višino in širino zraste od 0.5 – 1,5 m. Rodne veje so obraščene s trni. Po barvi jagod ločimo bele in rdeče. Po okusu so sladko kisle. Zorijo konec junija. Sajenje in rez je enaka kot pri ribezu.

Ameriške borovnice 

Ameriška borovnica je rastlina s prav posebnimi zahtevami. Grmi zrastejo v optimalnih razmerah tudi do 2 m v višino. Plodovi so nekajkrat debelejši kot pri navadni gozdni borovnici, vendar so manj aromatični. Imajo dvakrat več mineralov in trikrat več C-vitamina kot pri navadni gozdni borovnici. Jagode so temno modre barve s poprhom, sladko-kislega okusa, meso v notranjosti ploda je zelenkaste barve in postopoma zorijo do 5 tednov.

2 do 3-letne sadike sadimo konec oktobra in v novembru ali spomladi takoj, ko so ugodne razmere za sajenje. Jeseni sajene sadike ez zimo prekrijemo s smrekovimi vejami, v kolikor to omogoča grm.

Borovnice uspevajo na sončni legi, le v kisli zemlji ( pH je 3,8- 5,0 ), bogati s humusom. Ker razvijejo dokaj plitev koreninski sistem z gostim spletom drobnih koreninic, ne smejo trpeti suše. Zato moramo v sušnem obdobju poskrbeti za zalivanje. Premalo humusa v tleh, suša in premalo kisla tla (pH 5,5 in manj) so vzrok, da začne grm borovnice hirati in dokaj hitro lahko tudi propade. Zato moramo že ob sajenju poskrbeti za primerno rahlo in kislo zemljo!

Za sajenje pripravimo dovolj veliko sadilno jamo, široko okrog 0,8 m in globoko do 0,4 m. Stene in deloma dno sadilne jame obložimo s plastično folijo, da preprečimo razkisanje zemlje, v katero posadimo borovnice. Dno sadilne jame mora ostati prosto, da voda lahko odteka. Zemljo za sajenje pripravimo iz šote in kisle gozdne zemlje bogate s humusom (najboljše je, da je ta od tam, kjer v gozdu rastejo borovnice in iglavci). Borovnico posadimo nekoliko globlje, kot je rasla v drevesnici in na površini napravimo še zastirko iz iglic (bor, smreka) ali(in) žaganja iglavcev, debelo 5 - 10 cm. Zastirko stalno obnavljamo (vsaj dvakrat na leto). Mešanici zemlje in šote lahko dodamo 0,2 do 0,4 kg kislega mineralnega gnojila (gnojilo za rododendrone), s katerim borovnice dognojujemo tudi pozneje, vendar v manjših količinah (~ 10 dag). Tako dosežemo, da je zemlja ves čas rasti primerno kisla in dobro založena s hranili. 

Ameriške borovnice vzgajamo podobno kot črni ribez. Skrbimo, da zamenjujemo izrojene veje z novimi-mladimi. Premočne enoletne poganjke lahko nekoliko prikrajšamo. Ker cvetijo dokaj pozno (konec maja), skoraj ni nevarnosti za spomladansko pozebo cvetja.

Če sadimo večje število grmov, potem izkopljemo samo eno dovolj veliko sadilno jamo (jarek), veliko toliko, da ima vsak posamezni grm dovolj prostora. 

Pri ameriških borovnicah zaenkrat ve jih problemov z boleznimi in škodljivci ni, vendar bi priporočili vsaj dve škropljenji z bakrovimi pripravki: jeseni, ko odpade listje in zgodaj spomladi pred brstenjem.

V času zorenja moramo pridelek zaščititi pred ptiči z mrežo.

Le ob upoštevanju zgoraj naštetih dejstev, bodo ameriške žlahtne borovnice lepo uspevale in dajale obilen pridelek. 

Sibirska borovnica

Sibirske borovnice so prvo sadje na vrtu. Odporne so na zelo nizke temperature do – 47 C, cvetovi so podolgovati dolgi približno 2 cm, cvetijo tudi pri 0 stopinjah, cvet pa vzdrži do – 10 C. Ta njihova odpornost na mraz se je izkazala tudi pri aprilski spomladanski pozebi saj ni bilo opažene škode tako ne na plodovih in ne na sadikah.

Sibirska borovnica je grm, ki odvisno od sorte zraste v višino od 1- 1,8m in 1 – 1,2m v širino. Plodovi so podolgovati dolžine 2 – 4 cm in po navadi zorijo v začetku meseca maja in junija. Vzgojna oblika je grm, znotraj grma se odstranjujejo izrojene veje ter krajšajo osnovne veje na 40cm od tal ter se na ta način grm pomlajuje in ohranja življenjska doba rastline, ki je 25 – 30 let.

Sibirske borovnice za razliko od ameriških niso zahtevne glede tal in rastejo v tleh s ph 5 - 8, sadijo se v sadilne jame 30x30x30 cm v razmaku 1,0-1,5 metra med sadikami in 2,5-3,5 metra med vrstami. Lahko se sadijo tudi kot zelena ograja, takrat se sadike sadijo v razdalji 0,5-0,7 metra. 

Ob sajenju je potrebno gnojenje, najboljša izbira so naravna organska gnojila, saj rastlina nima izrazitih bolezni in se lahko vzgaja ekološko. Priporočljiv čas prvega gnojenja je mesec marec, drugič pa se dognojuje po obiranju plodov. 

Za sajenje se priporoča vsaj dvoletna sadika še bolje triletna. Sadike sajene v loncih se lahko sadijo skozi vse leto, ne smejo pa čutiti pomanjkanja vode v prvem letu sajenja. Sadike rodijo od drugega-tretjega leta starosti in odvisno od sorte dosegajo rodnost 3 – 5 kg plodov na sadiko pod pogojem, da je zaradi boljšega opraševanja posajeno več različnih sort. Polno rodnost začnejo dosegati po petem letu starosti.

Plodovi sibirskih borovnic zorijo zelo rano, kašnih 2-3 tedne pred ostalim sadjem in se večinoma uporabljajo sveži ali za marmelade, džeme, sokove, sladice, zamrzovanje itd. Po okusu so sladke, sladko kisle, kakšna sorta npr. Eis Bear je tudi rahlo grenka in imajo svoj tipično aromo, v nekem odtenku je aroma kakšne sorte lahko malenkost podoben nekaj bolj aromatičnim slivam.

Vsebujejo veliko vitamina C, B, provitamina A, magnezij, natrij, kalij, kalcij, fosfor, mangan, antocijanov, proantocijanov in drugih flavonoidov in imajo antikarcerogeno, antibakterijsko in antialergijsko delovanje.

NA VRH