Varstvo rastlin

Skrbimo za zdravje rastlin.

BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI

Naravni način zatiranja in preprečevanja bolezni

Soda bikarbona: pomaga pri zatiranju glivičnih bolezni zlasti pepelaste plesni na bučah in kumarah.

Njivska preslica: vsebuje veliko silicijeve kisline in naravnih žveplovih spojin, zato je zelo koristna za preprečevanje in zatiranje glivičnih bolezni, saj krepi listno povrhnjico.

Bakrov oksiklorid: se uporablja za zatiranje peronospor, rj, septorioze, antraknoze, črnobe, krastavosti in listne pegavosti.

Bordojska brozga: se uporablja za zatiranje številnih glivičnih bolezni, kot so peronospora, septorioza, antarknoza, različne črnobe. Je nekoliko nevarna za čebele.

Žveplo: uporablja se za zatiranje različnih glivičnih bolezni na rastlinah, predvsem pa proti oidiju na vinski trti, pepelasti in breskovi plesni, ter proti pršici.

Solarizacija:tla na gredah namočimo in jih pokrijemo s prozorno plastično folijo. Dalj časa trajajoča visoka temperatura, povzroči močno selekcijo mikroorganizmov v vrhnjih slojih tal. Na ta način zatiramo naslednje bolezenske povzročitelje: plesen korenin, uvelost rastlin, gniloba koreninskega vratu, gnilobe, uvelost krompirja, belo nogo krompirja in sivo plesen.

Kemični način preprečevanja in zatiranja bolezni.

Seznam služi le za orientacijo, ker se zelo hitro spreminja.

 

Insekticidi so sredstva za zatiranje žuželk, za uničevanje pršic (ki sodijo v skupino pajkovcev) pa akaricidi. Po načinu delovanja tudi v tej skupini ločimo sistemične učinkovine ter kontaktne učinkovine in učinkovine, ki delujejo po zaužitju. Učinkovinam proti polžem pravimo limacidi.

Naravni način zatiranja škodljivcev

Zmanjševanje populacije škodljivcev s pomočjo koristnih organizmov.Vrt moramo imeti zasnovan tako, da je v njem prostor tudi za koristne žuželke in živali.

Vrtnarska koprena učinkovito ščiti pred listnimi ušmi, resarji, bolhači, mušicami, moljevkami, kapusovim belinom, korenjevi in čebulni muhi.

Rumene lepljive plošče uporabljamo za zatiranje listnih uši, dvokrilcev in kožekrilcev.

Kalijeva mila: se uporabljajo za sesajoče žuželke in pršice. Ne učinkujejo na jajčeca. Zato je potrebno postopek večkrat ponoviti.

Olje oljne ogrščice se uporablja za sesajoče žuželke in pršice. Uniči tudi jajčeca.

Piretrin: pridobiva se iz cvetov bolhača, učinkuje na vse sesajoče žuželke, tudi na pršice.

Pripravki iz mešanice olja oljne ogrščice in piretrina: so primerni za zatiranje še večjega števila različnih škodljivcev tudi rastlinjakovega ščitkarja in različne kaparje.

Kemična sredstva za zaščito rastlin pred škodljivci

Dobro načrtovan, pravilno izbran in redno oskrbovan vrt bo v korist in ponos vsej družini. Saj s to tudi dejavnik, ki močno vplivajo na njegovo zdravstveno stanje.

Pri gojenju okrasnih, sadnih, zelenjavnih in poljedeljskih rastlin se pogosto pojavijo različne bolezni in škodljivci, ki rastlinam preprečujejo optimalno rast in razvoj. Znaki pojava bolezni in škodljivcev se kažejo na rastlinah in jih zlahka opazimo. Rastline moramo čim hitreje zaščititi z naravnimi ali kemičnimi sredstvi. Hiter, pravočasen ukrep, zelo zmanjša škodo ali prepreči celo propad rastline. Včasih se težave ponavljajo iz leta v leto. Te pa lahko zmanjšamo, če poskrbimo, da bodo rastline zdrave in krepke.

To dosežemo z upoštevanjem osnovnih načel pravilnega gojenja rastlin:

• s pravilnim kolobarjenjem ali menjavanjem posevkov na isti površini,
• z izbiro odpornih sort in kakovostnega semena in sadik,
• z uravnoteženim gnojenjem,
• s pravilno in pravočasno obdelavo tal,
• s pravilno razdaljo sajenja,
• s pravilnim zalivanjem ali namakanjem (zalivamo tla, ne močimo rastlin)
• dobra vrtna higiena (sprotno odstranjevanje bolnih delov rastlin in škodljivcev)

Rastlinske bolezni povzročajo organizmi kot so glive, bakterije in virusi. Prizadenejo rast in razvoj rastline. Kažejo se s spremembo barve, nepravilno rastjo, venenjem, pri močnih okužbah celo s propadom rastline.

Glivične bolezni: Povzročitelji so zajedavske glivice, ki se hranijo z rastlinskimi tkivi.

Bakterijske bolezni: bakterije so mikroskopsko majhni enoceličarji, ki na rastlinah povzročajo bolezni.

Rastlinske rje: so posebna skupina glivic, ki povzročajo rjasto rdeče ali rjave izbokline na listih. So skupine glivic, ki v svojem življenjskem  krogu živijo na vmesnih gostiteljih. 

Virusne bolezni: napadajo rastlinske celice in povzročajo zakrnelo ali iznakaženo rast. Na rastline se prenašajo predvsem z listnimi ušmi.

Škodljivci so živali, ki povzročajo škodo na rastlinah. Škodljivci so večji; vretenčarji zajci, srne, ptiči, mehkužci polži, največ pa je majhnih nevretenčarjev; uši, črvi, pršice, hrošči,.. Največ škodljivcev je žuželk, ki sesajo, glodajo in objedajo liste, vrtajo rove v debla, korenine in plodove. Nekatere prenašajo tudi virusne in glivične bolezni.

Škodljivci, ki grizejo in objedajo: hrošči, gosenice, strigalice, mokrice, lazarji in polži.

Škodljivci, ki sesajo: listne uši, resokrilci, travniške stenice in moljevke.

Škodljivci, ki vrtajo in rijejo: listni zavrtači in listne ogorčice, podlubniki.

Preko rastne dobe moramo rastline pregledovati, kadar se pojavijo bolezni in škodljivci moramo čim hitreje ukrepati. Zgodnje zatiranje je bolj uspešno, na rastlinah pa ne ostanejo znaki napada. Za zatiranje škodljivcev in bolezni uporabljamo naravna in kemična sredstva.

Fungicidi so pripravki za zatiranje glivičnih bolezni. Kontaktna sredstva ostanejo na površini listov in učinkujejo v neposrednem stiku z glivično površino. Sistemična sredstva preidejo v rastlino in se porazdelijo po vseh njenih delih.