Vrtnarija in drevesnica Rajski vrt       
Tržaška cesta 330
1000 Ljubljana

E: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
T. vrtnarija: 051 360 040, 051 360 041       
T. urejanje vrtov: 051 360 041

ODPIRALNI ČAS:
ponedeljek - petek: 8.00 - 17.00
sobota: 8.00 - 17.00
nedelja: zaprto

 

 

Vrtni stili

Kateri stil bi izbrali?

ANGLEŠKI (PODEŽELSKI) VRT

Angleski vrtTo je poseben stil vrtnega oblikovanja, ki se je razvil v Angliji. Ta oblika je postala v Evropi popularna v 20. stoletju. Angleški podeželski vrt je danes posnetek angleških vrtov iz 19. stoletja.
Na prvi pogled ta vrt deluje povsem naravno. Osnova vrta so žive meje in zidovi, ki vrt delijo na različno velike dele. S svojo višino ščitijo rastline in ustvarjajo blažje klimatske pogoje. Vsak del ima sebi lastno obliko in zasaditev. Sestavni del vsakega dela je manjši kotiček za posedanje, od koder je lep razgled na grede.
Značilnost so tudi ravne poti. Poti so običajno tlakovane s kamnitimi ploščami ali ploščami iz žgane gline. Grede so simetričnih oblik. Lahko so štirioglate, v obliki loka ali križa. Grede so med seboj ločene s travnatimi potmi. Pomembno je, da se grede na posameznem delu prilagajajo okrasnemu elementu, ki ima osrednje mesto.
Posebnost angleškega vrta so obrobki. To so dolge grede, obdane s trato, ki vodijo k okrasnemu elementu. Obrobki so lahko cvetlični, zeleni, mešani ali grmovnati. Obrobkom je treba posvetiti posebno pozornost, saj obiskovalca očarajo s pisanostjo in strukturo. Najpogostejši so mešani obrobki, saj lahko s pravo izbiro trajnic zagotovimo, da so v cvetju večji del leta.
Pomembno mesto v angleškem podeželskem vrtu ima voda. Ribnik čistih geometrijskih linij je sestavni del vrta. Njegov rob je oster in pogosto tlakovan s kamnitimi ali lesenimi ploščami. Pogosto je ribnik osrednji del vrta.

 

FORMALNI VRT

Formalni vrtJe najstarejši stil oblikovanja vrtov v evropski zgodovini. Je brezčasen stil čistih ravnih linij geometričnih oblik, ki ima svoje mesto v vseh časovnih obdobjih. Za formalni vrt so značilne geometrične oblike in simetričnost. Ta oblika izhaja iz srednjeveških samostanskih vrtov, na katerih so menihi gojili zelišča, zelenjavo in druge rastline.Sestavni del formalnega vrta so žive meje različnih oblik. Večina jih je nizkih, da ne zakrivajo pogleda na podobo posameznih delov. Za žive meje uporabljamo vedno zelene vrste, kot je pušpan ali tisa. Uporabimo lahko tudi navadno kalino (liguster), gaber in druge vrste, ki jih lahko obrezujemo. Uporaba pušpana bo v vrt prinesla značilen vonj te rastline, kar je sestavni del starih formalnih vrtov in parkov.
Poti v ravnih linijah dajejo formalnemu vrtu strukturo. Poti so simetrične, najpogosteje pa se v središču križajo. V križanju je element, ki pritegne pozornost: kip, vodnjak, drevo, okrogla greda ali kaj podobnega. Pomembno je, da vsaka pot vodi do točke oz. elementa, ki pritegne pozornost. Izogibamo se dolgim potem, ki so dolgočasne. Dolge poti prekinemo z manjšo gredo ali rožnim obokom.
Klasični formalni vrtovi imajo poti tlakovane z žganimi glinenimi ploščami. Uporabimo lahko tudi pesek, ki pa ga nasujemo v dovolj debeli plasti.

Formalni vrt omogoča široko izbiro rastlin. Uporabimo lahko različne trajnice, enoletnice, dvoletnice in druge rastline. Med izstopajočimi rastlinami je pušpan (Buxus sempervirens), ki ga uporabljamo za žive meje in za oblikovanje po načelu topiari. Rastline sadimo tako, da je videz vrta simetričen. Drevesa in grmovnice sadimo simetrično v parih. Tudi zelenjavni vrt lahko uredimo kot formalni vrt.

 

KMEČKI ALI PODEŽELSKI VRT

Kmečki, podeželjski vrtSamo ime nakazuje, da gre za vrtni stil, ki se je razvil na kmetijah. Kmetije so imele v bližini hiše zelenjavni in cvetlični vrt, ki je zalagal gospodinjstvo s svežo zelenjavo in zelišči. Posebnost kmečkega vrtnega stila je, da je večji del vrta posvečen pridelavi zelenjave, sadja in zelišč. Pomembno vlogo imajo tudi cvetoče rastline, predvsem trajnice. Tako v kmečkem vrtu dobimo bogato mešanico dišav in barv, ki se prepletajo v harmonijo. Zelenjava in zelišča imajo veliko vlogo pri sami podobi, zato z njimi oblikujemo grede, ki imajo tudi okrasni pomen.
Kmečki vrt je v osnovi zelo stara oblika vrta. Pojavil se je z Rimljani in se razširil po vsej Evropi. Svojevrsten vpliv na kmečke vrtove so v srednjem veku samostanski vrtovi, od koder je kmečki vrt povzel bolj formalne oblike zasaditev.
Pravi kmečki vrt je sestavljen iz zelenjavnega vrta, ki ga obkrožajo okrasne rastline (grmi, drevesa, trajnice). Sadovnjak v osnovi ni del vrta, ker naj bi kmetija imela lasten sadovnjak. Če ne živimo na kmetiji, lahko v del vrta zasadimo nekaj sadnih dreves. Zelenjavni vrt je kvadratne, okrogle ali ovalne oblike, kjer so štiri velike grede med seboj ločene s potmi v obliki križa. V središču je vodnjak, sončna ura ali manjše drevo. Grede so simetrično oblikovane. Njihova velikost je odvisna od razpoložljivega prostora. Na grede sadimo različno zelenjavo, zelišča in trajnice. Pri tem pazimo, da redno kolobarimo, saj je pravi kmečki vrt sočasno tudi eko vrt. Posebno pozornost posvečamo zemlji, ki naj bo kakovostna, vsako leto pa jo izboljšujemo s kompostom.
Sestavni del kmečkega vrta je tudi kompostnik. Namestimo ga na rob vrta in nekoliko zakrijemo z grmovnicami ali visoko rastočimi trajnicami ter travami.
Poti v kmečkem vrtu naj bodo naravnega videza. Najpogosteje so kar uhojene v trati. Da ne hodimo po blatu, lahko posujemo plast lubja. Tako bomo hojo napravili prijetno mehko, lubje pa bo oddajalo vonj, ki se bo zmešal z drugimi vonjavami.
Vsak kmečki vrt omejuje ograja. Ograja preprečuje divjadi dostop do zelenjave in sadja. Najprimernejša ograja je od 1 do 1,5 metra visok lesen plot, ki se bo lepo vklopil v podeželsko krajino. Meter in pol visok plot že tvori zaščito pred vetrom. Ob plot nasadimo različne trajnice, in sicer tako, da so ob plotu večje, spredaj pa nižje.

 

NARAVNI VRT

Naravni vrt v agleškem stiluNaravni vrt je stil oblikovanja vrtov, kjer vrt prepustimo naravi in njegov razvoj usmerjamo. Prisluhnemo rastlinam in jim skušamo ustreči. Opazujemo, katere rastline se pojavijo v vrtu same od sebe in jih spodbujamo k širjenju. V naravni vrt sadimo le rastline, ki so doma v okolju, kjer je vrt. Eksotičnih rastlin ne sadimo. Naravni vrt je sočasno tudi eko vrt.
Bolj kot cvetličnim gredam se posvečamo ustvarjanju različnih življenjskih okolij. Suh zid ali kup dračja je lahko življenjski prostor za nekatere izbrane rastline in živali. Živali so sestavni del vsakega naravnega vrta, zato se ne smemo čuditi, če se bodo v vrt naselile ptice, številne žuželke, jež in druge živali. Tudi večje divje živali bodo prišle na obisk, zato naj ne bo nepredušno zagrajen. V ograji pustimo prehode, skozi katere bodo lahko živali prihajale in odhajale.
Poti v vrtu naj bodo zasajene s travo, tlakovane z lesenimi kockami, posute z lubjem ali pa iz posameznih kamnitih stopnih plošč. Za posamezne elemente v vrtu uporabljamo zgolj naravne materiale, kot so les, opeka in naravni kamen.
V naravni vrt sodi vrtno pohištvo, ki se zlije z okoljem. Pohištvo iz lesa, kovine in kamna se bo lepo zlilo s podobo vrta. Vrtno garnituro lahko namestimo na trato, ali pa pod drevo.

 

 

 ROMANTIČNI VRT

Romanticni vrtJe vrtni stil za zaljubljence in za sanjače. Njegova značilnost so harmonične zasaditve trajnic, skrivnostne zasaditve rastlin z izstopajočimi zelenimi listi in mešanica rastlin, ki imajo izrazit in močan vonj. Prevladujejo zaobljene linije. Romantični vrt je vrt majhnih kotičkov, kjer smo skriti pred pogledi drugimi in nam nudijo intimno zasebnost.
Odprtih površin v romantičnem vrtu skoraj ni. Povsod so cvetoče grmovnice, grede s trajnicami, vrtnice in druge rastline. S pogledom ne moremo zajeti celotnega vrta, temveč se moramo po njem sprehoditi, da ga spoznamo. Poti v romantičnem vrtu so zavite in razvejane. Vodijo do vsakega še najbolj skritega kotička vrta. Za vsakim zavojem odkrijemo nekaj novega. Poti naj bodo tako speljane, da hoja po njih predstavlja doživetje. Za poti lahko uporabljamo kamnite plošče, pesek, plošče iz žgane gline, zmleto lubje in drugo. Ti materiali naj se med seboj izmenjujejo in zlivajo s posameznim delom vrta.
Vonj ima v romantičnem vrtu pomembno vlogo, zato izbiramo rastline, ki oddajajo vonj. Sivka, melisa, timijan in druge rastline sadimo ob poteh, da bodo ob rahlem dotiku oddajale vonj. Vrtnice v romantičnem vrtu ne smejo manjkati. Izbiramo tiste sorte, ki imajo dišeče cvetove. Tudi vzpenjavke so sestavni del vrta za pergolo pa lahko uporabimo glicinijo, ki ima močan vonj in privlačne bogate vijolične cvetove.
Barve imajo velik vpliv na počutje, zato v romantičnem vrtu zelo pazljivo med seboj kombiniramo barve. Pomembno je, da so barve v harmoniji. Romantične grede imajo lahkotne odtenke barv. Prevladujejo rožnati odtenki, bela barva in svetlo rumena. Dodamo lahko tudi cvetlice modre barve.
V romantičnem vrtu lahko najde svoje mesto tudi zelenjavni vrt. Pozorni smo na barvne odtenke posameznih zelenjadnic. Sadimo jih skupaj s cvetočimi trajnicami in enoletnicami. V vrt sodi velika terasa s sedežno garnituro, kjer se druži vsa družina. Teraso obrobimo z različnimi trajnicami in grmovnicami, da imamo občutek zasebnosti. Pohištvo naj bo romantičnih oblik. Zelo dobro se obnese kovinsko pohištvo. V vrtu naredimo kotiček ali več kotičkov, kjer bomo lahko sedeli na klopi, obkroženi z rastlinami. Za sedenje lahko uporabimo masivno leseno klop ali pa postavimo lesen ležalnik. Tudi kovinska gugalnica ali počivalnik bo dobra izbira. S svečami ali diskretno nameščenimi svetilkami lahko v večernem času pričaramo prijetno romantično vzdušje.

 

SREDOZEMSKI VRT

Sredozemski vrtSredozemski vrt lahko v Sloveniji oblikujemo le ob morju, kjer zimske razmere omogočajo preživetje sredozemskim rastlinam na prostem. V notranjosti države lahko oblikujemo majhen sredozemski vrt v obliki atrijskega vrta ali terase, če lahko pozimi rastline prezimujemo v rastlinjaku ali zimskem vrtu.
Za sredozemski vrt so značilne sredozemske rastline, kot so oljka, oleander, granatno jabolko, tamariska, sivka, žajbelj, timijan, ciprese in druge. Posadimo lahko tudi palme, pri čemer izberemo tiste vrste, ki prenašajo nekoliko nižje zimske temperature. Velik poudarek damo zeliščem, ki v vrt prinesejo vonjave.
Od materialov uporabljamo pesek, žgano glino in kamen. Iz teh materialov gradimo stopnice, zidove, poti in ograje. Svoje mesto v vrtu lahko najdejo posnetki antičnih kipov in amfor. Skoraj vsaka terasa ima pergolo, po kateri je speljana glicinija, trta ali katera druga vzpenjavka. Pergola poskrbi za potrebno senco v poletni sončni pripeki.

 

 

 

 

 

JAPONSKI VRT

Japonski vrtJe prostor sprostitve, miru ter harmonije. S posnemanjem naravnih oblik, z izborom rastlin, pravilno oblikovanimi potmi, vodnimi površinami ter neštetimi skritimi kotički nam skuša približati in zapolniti pomanjkanje stika z naravo. Od ostalih vrtov se japonski razlikuje po tem, da dobi svoj pravi videz šele z leti (ko mah preraste površine).
Najpomembnejši elementi v vrtu so kamni, skale in voda. Navadno so postavljeni v neparnem številu, čeprav lahko postavimo skupaj tudi samo dva kamna, ki se razlikujeta v velikosti. Uporabljeni so lahko kot ozadje, ali sestavni element poti. Poseben pomen ima voda (ribniki, potočki, kaskade) ali s peskom pokrite površine, ki predvsem v manjših vrtovih simbolizirajo jezera in morje (ta simbolika je poudarjena z oblikovanjem valov na zglajeni peščeni površini).
Poti so v japonskih vrtovih zavite. Izogibajte se ostrih linij. Zavite linije so same po sebi bolj harmonične in se lažje vklapljajo v vrt. Preko ribnikov in vodnih bazenov so pogosto speljani kamniti mostički, cik-cak leseni mostički, stopalne lesene plošče ali kamni (med stopalnimi ploščami naj bodo večji razmiki, saj tako sprehajalec upočasni gibanje in se lažje prepusti harmoniji).
Mesta za počitek so opremljena z udobnimi klopmi ali ležalniki. Postavljena so ob bregu ribnika ali ob strugi potoka, da lahko uživamo v pomirjajočem učinku vode. Da lahko uživamo v miru naj bo kotiček zaščiten z gostim rastlinjem ali z ograjo iz bambusa, ki nas bo varovala pred nezaželenimi pogledi.

Rastline so v japonskem vrtu drugotnega pomena, predstavljajo pomembno nasprotje skalam in kamnom. Ti namreč predstavljajo nespremenljivo večnost, trdnost, medtem ko se rastline spreminjajo z letnimi časi in tako uravnovesijo vrt. Prevladujejo zimzelene rastline, ki so dopolnjene z listopadnimi. Vsaka rastlina ima svoj točno določen prostor. Izbira ustreznih rastlin je majhna. Drevesa in grme sadimo samostojno, da jim omogočimo bujen razvoj in vso pozornost. Primerne so različne sorte japonskega javorja (Acer japonicum), japonskih češenj (Prunus serrulata), magnolija (Magnolia soulangiana) in azaleje. Pomembnejšo vlogo imajo tudi bori in drugi iglavci, ki jih moramo pravilno obrezovati.
Pomembno mesto v vrtu imajo tudi različni vrtni elementi kot so kamnite lučke, tipični japonski vodometi, oboki,… postavimo jih ob ali za drevesa tako, da niso takoj opazna in jih počasi odkriješ ob sprehodu skozi vrt.

 

SODOBNI VRT

Sodobni vrtV sodobnih vrtovih se odmikamo od tradicionalne ureditve vrtov, pri kateri prevladujejo rastline. Sodobni vrtovi niso vrtovi za rastlinske navdušence, saj je rastlin v sodobnem vrtu številčno manj kot v drugih tipih vrtov, poleg tega pa je manjša tudi njihova raznolikost.

Barvo vrtu dajejo predvsem gradbeni elementi (stene, pohištvo, tla itd.), ki v sodobnem vrtu niso več le uporabni, temveč postanejo tudi ureditveni element vrta. Pogosto se uporabljajo tudi različni materiali, ki jih navadno ne povezujemo z vrtom. Tako lahko najdemo pergole iz nerjavečega jekla, steklene zastirke in bakrene obrobe gred.

 

 

 

 

 

 

 

 

NA VRH